Spremembe na bolje

S članki, zbranimi na tej strani, želimo pokazati, da lahko novinarsko delo preko preiskovanja in opozarjanja na nepravilnosti pomembno doprinese k spremembam na bolje. Na tem mestu zato izpostavljamo primere, pri katerih ocenjujemo, da so se spremembe zgodile (tudi) zaradi naših objav.

  • Junija 2016 smo razkrili vdiranje informatorja policije Dejana Orniga v zasebno komunikacijo posameznikov, tudi po naročilu in s pomočjo ljubljanskih kriminalistov. Policija je zdaj po lastnih besedah sprejela nove pravilnike sodelovanja z informatorji, ki naj bi v bodoče preprečili takšno delovanje policije. Več v članku Primer Ornig: policija posodablja interne akte za sodelovanje z informatorji (marec 2017)
  • Razkrili smo, da je podjetje Metalvar pod vodstvom nekdanjega direktorja Darka Dubravice državi plačal 557.000 evrov premalo davka. Podjetje davčnim inšpektorjem ni znalo dokazati, da so bile nekatere storitve, ki jih je podjetje plačalo zunanjim izvajalcem, dejansko opravljene. Dubravica je leta 2016 nato dobil zaposlitev v vodstvu javnega podjetja Nigrad. Po naših razkritjih so ga iz Nigrada odpustili – uradno zaradi »poslovnega razloga.« Več v članku V Nigradu odpustili nekdanjega direktorja Metalvarja (marec 2017)
  • Tekom leta 2016 smo poročali, da v Sloveniji nihče ne preverja, kako kakovostno so naše zdravstvo in zdravniki. Zaradi zdravniških napak bi lahko po ocenah zdravstvenega ministrstva letno umrlo okoli 1000 pacientov. Zdaj je ministrstvo predlagalo predlog sprememb zakonodaje za izboljšanje kakovosti v zdravstvu. Več v članku Ministrstvo predstavilo predloge za izboljšanje kakovosti v zdravstvu (januar 2017)
  • Prometne nesreče se na slovenskih cestah dogajajo tudi zaradi slabega stanja prometne infrastrukture. Na podcrto.si smo poleti predstavili 34 nevarnih točk na državnih cestah, na katerih bi morali odgovorni z investicijami v infrastrukturo izboljšati varnost. Država je zdaj napovedala vložek več sto milijonov evrov za izboljšanje varnosti cest. Več v članku Zakaj državne ceste propadajo in kako bodo odgovorni izboljšali njihovo varnost (december 2016)
  • Julija 2016 smo opozorili na praktično nikakršne sankcije za zdravnike, pri katerih je zdravstvena inšpekcija ugotovila sume preskakovanja čakalnih vrst. Oktobra 2016 pa so kriminalisti zaradi sumov preskakovanja čakalnih vrst opravili preiskave v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu. Več na Facebook povezavi (oktober 2016)
  • V Sloveniji primanjkuje okoli 6600 neprofitnih stanovanj za socialno ogrožene. Država je zdaj storila prvi korak in  dala na voljo dodatnih 30 milijonov evrov za nova stanovanja. S tem denarjem bodo lahko stanovanjski skladi uredili okoli 500 stanovanj. Več v članku Država bo zagotovila 30 milijonov evrov za nova neprofitna stanovanja (avgust 2016)
  • Nekateri sodniki prejemajo visoke dodatke k plači za stalno pripravljenost, čeprav jim v času te pripravljenosti skoraj nikoli ni treba dejansko priti na delo, smo opozorili marca 2016. Zdaj bo upravičenost izplačevanja teh dodatkov preverilo računsko sodišče. Več v članku Dodatki k sodniškim plačam zanimajo tudi računsko sodišče (junij 2016)
  • Marca 2016 smo v članku o pomanjkanju neprofitnih stanovanj v Sloveniji opozorili tudi na lansko ukinitev subvencije na tržni del najemnine za tiste, ki si najema stanovanja po tržni ceni ne morejo privoščiti, neprofitnih stanovanj pa zanje ni na voljo. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da je ukinitev subvencije neustavna, zato jo morajo država in občine socialno najšibkejšim ponovno izplačevati. Več v članku Ustavno sodišče olajšalo položaj tistim, ki si ne morejo privoščiti najema stanovanja (maj 2016)
  • Že tri leta opozarjamo na slab nadzor nad porabo evropskih sredstev, ki omogoča sklepanje nezakonitih aneksov h gradbenim pogodbam, prirejene razpise za izvedbo del, in celo goljufije. Zaradi tega je evropska komisija Sloveniji zadnjih letih večkrat zamrznila črpanje sredstev. Zdaj pa so državni organi končno izboljšali nadzor nad porabo sredstev, ugotavljajo revizorji. Več v članku Poročilo revizorjev: nadzor državnih organov nad porabo sredstev EU se izboljšuje (april 2016).
  • Že od konca 2014 opozarjamo na nezakonito izkoriščanje honorarnih sodelavcev v večjih slovenskih medijskih hišah, ki za nižje plačilo in v slabših pogojih opravljajo enako delo kot redno zaposleni. Zdaj se je zganil tudi inšpektorat za delo in v več medijih uvedel inšpekcijske nadzore. Več v članku Naše delo učinkuje: inšpektorji zaradi honorarnih sodelavcev izvedli »racijo« v slovenskih medijih (november 2015)
  • Že januarja 2015 smo inšpekcijo za varno hrano zaprosili za rezultate nadzora nad kuhinjami v vrtcih, šolah in ostalih javnih ustanovah. Po osmih mesecih vztrajanja nam je podatke o pregledih za leto 2014 septembra le uspelo pridobiti. Zdaj lahko sami preverite, kako varno hrano pripravlja javne ustanove, ki jih obiskujete vi ali vaši bližnji. Več v članku Varna hrana: inšpektorji hujše nepravilnosti odkrili pri desetini kuhinj v javnih ustanovah (september 2015)
  •  Glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič je spomladi na svojem blogu in na podcrto.si opozoril, da bo definicija gotovine v predlogu zakona o davčnih blagajnah praktično onemogočila poslovanje zagonskih podjetij v Sloveniji. Definicija bi lahko namreč obsegala tudi poslovanje prek PayPala in drugih tujih plačilnih sistemov, pri katerih uporaba davčne blagajne ni možna. To pa bi zagonskim podjetjem praktično onemogočilo poslovanje. Po Špetičevih opozorilih sta finančno ministrstvo in finančna uprava sprejela stališče, da plačila prek PayPala in ostalih tujih plačilnih sistemov niso plačila z gotovino, zato davčna blagajna zanje ni potrebna. Več v članku Davčni inšpektorji: podjetja za prejemanje plačil prek PayPala ne potrebujejo davčne blagajne (september 2015)
  •  Za balonarsko nesrečo avgusta 2011 na Ljubljanskem barju, v kateri je umrlo šest ljudi, je bila kriva tudi neaktivnost inšpektorjev agencije za civilno letalstvo. Inšpektorji so bili že pol leta pred nesrečo seznanjeni, da je povzročitelj nesreče vrsto let letel brez izpita in obenem kršil pravila letenja, smo razkrili na podcrto.si. A takrat niso odločno ukrepali. Obenem še leto in pol po nesreči niso izvajali nikakršnega nadzora nad balonarji. To se je zdaj spremenilo: inšpektorji redno nadzorujejo pilote in lastnike balonov, slednji pa morajo izpolnjevati stroga varnostna merila, če želijo opravljati komercialne lete. Več v članku Inšpektorji končno pričeli izvajati redne nadzore nad balonarji (september 2015)
  •  Ko je ugasnila aplikacija Supervizor z obrazložitvijo, da jo bodo zaradi prenosa s strežnikov komisije za preprečevanje (KPK) korupcije na strežnike ministrstva za javno upravo ponovno zagnali šele čez več mesecev, smo opozorili na sporno delovanje predsednika KPK in informacijske pooblaščenke. Odgovornim je nato Supervizor uspelo ponovno zagnati že čez dva dni. Več v članku Kako sta informacijska pooblaščenka Prelesnik in predsednik KPK Štefanec ugasnila Supervizor (julij 2015)
  •  Predstavnica za odnose z javnostmi ministrstva za zdravje je uredniku podcrto.si odpovedala že dogovorjen pogovor z uslužbenko ministrstva o tematiki, ki smo jo preiskovali, ker nismo privolili, da bi PR predstavniki ministrstva pregledali in odobrili (avtorizirali) povzemanja izjav zaposlene v članku še pred njegovo objavo. Z mnenjem o ravnanju ministrstva smo se obrnili na direktorja urada vlade za komuniciranje (UKOM) Boštjana Lajovica, ki pritrdil našemu stališču. Po posredovanju mnenja Lajovica so na ministrstvu za zdravje uredniku podcrto.si omogočili pogovor z njihovo uslužbenko.Več v članku Šef urada vlade za komuniciranje: pogojevanje izjav novinarjem z avtorizacijami ni dopustno (marec 2015)
  •  Precej večjih slovenskih medijev za nižanje stroškov poslovanja nezakonito izrablja honorarne sodelavce. Ti opravljajo enako delo kot redno zaposleni, a za precej nižjo plačo in praktično brez delavskih pravic. Na podcrto.si smo pisali o izkoriščanju honorarnih sodelavcev na RTV Slovenija, zdaj pa je inšpektorat za delo zaradi problematike honorarnega dela napovedal sistematičen nadzor zaposlovanja v večjih slovenskih medijih. Več v članku Delovna inšpekcija napoveduje sistematične nadzore medijskih hiš zaradi honorarnih delavcev (januar 2015)
  •  Aprila 2014 smo razkrili hude ranljivosti spletnega portala finančne uprave eDavki. Te so omogočale prestrezanje podatkov uporabnikov in celo krajo njihove identitete. Po naših (večkratnih) opozorilih je finančna uprava izboljšala varnost portala. Več v članku Furs zagotavlja: zdaj smo pa res popravili varnost portala eDavki (oktober 2014).
  •  Simobil, Mobitel in Tušmobil so imeli slabo zaščitena GSM omrežja, zaradi česar je bilo možno prestrezati klice in SMS sporočila v omrežju in celo ukrasti identiteto uporabnikom GSM storitev. Simobil in Mobitel sta po objavi člankov na to temo varnost svojih omrežij izboljšala. Več v članku Varnost v vseh GSM omrežjih še ni zagotovljena (oktober 2012).
  • Zavod za zdravstveno zavarovanje je Onkološkemu inštitutu izplačeval tudi do 7,5 milijonov evrov previsoke zneske za povrnitev stroškov nakupov zdravil za zdravljenje raka. Ta sredstva je Onkološki inštitut porabil netransparentno. Po naših razkritjih je vlada reformirala sistem povračila stroškov tako, da zdravstvena blagajna Onkološkemu inštitutu zdaj poravnava le dejanski strošek nakupa zdravil. Več v članku Preprečili milijonska preplačila zdravil (maj 2012).

 

Pisanje zgodb, ki imajo učinek, omogočate bralci z donacijami. Trenutno zbiramo sredstva za 2017. Se vam zdi naše delo pomembno? Podprite nas z donacijo.

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_Strap # WebButton

Zadnje objavljeno