Hišne preiskave v RC Savinja: že šesti razvojni center s sumom goljufij
Policisti so včeraj hišne preiskave v razvojnem centru Savinja Žalec opravili zaradi suma goljufije s sredstvi EU. Pri Pod črto smo v začetku julija letos razkrili sporno porabo javnega denarja v centru.
Pred tremi meseci in pol smo objavili članek o sporni porabi 2,7 milijona evrov javnih sredstev v Razvojnem centru Savinja.
Včeraj so celjski kriminalisti opravili hišne preiskave v razvojnem centru, je poročalo več medijev. RC Savinja Žalec je tako že šesti razvojni center, ki se je zaradi domnevnih goljufij znašel v policijski preiskavi.
Preiskave so potekale zaradi suma več kaznivih dejanj goljufije z evropskimi sredstvi in preslepitve pri pridobitvi posojila. S temi kaznivimi dejanji naj bi odgovorni pridobili protipravno premoženjsko korist v višini 2,7 milijona evrov, so za medije včeraj sporočili s celjske policijske uprave. Po poročanju Večera so policisti med preiskavo pridržali Janeza Uplaznika, ki je prokurist RC Savinje in obenem direktor največjega posamičnega lastnika razvojnega centra, podjetja Mikropis.
Kot smo letos julija razkrili pri Pod črto, je RC Savinja po mnenju revizorjev proračunske inšpekcije s temi sredstvi od Mikropisa kupil programsko opremo, ki je za svoje delo sploh ni potreboval. Revizorji so zapisali, da jim razvojni center ni omogočil niti ogleda kupljene programske opreme, zato se niso mogli prepričati niti o »dejanskem obstoju« te opreme. S tem naj bi razvojni center za nakup programske opreme v Mikropisu neupravičeno porabil 2,3 milijona evropskih sredstev in 400.000 evrov sredstev iz državnega proračuna.
Razvojnemu centru RC Savinja je sicer finančno ministrstvo leta 2011 v okviru projekta za zagon razvojnih centrov slovenskega gospodarstva dodelilo kar osem milijonov javnih sredstev. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti ministrstvo od centra zdaj terja vračilo približno polovice tega zneska – 3,8 milijona evrov. A do danes neuspešno, saj o vračilu trenutno odloča sodišče.
Zaradi ugotovljenih nepravilnosti v centru je morala država v evropski proračun že vrniti 2,3 milijona evrov dodeljenih sredstev. To izgubo smo zaenkrat pokrili davkoplačevalci.
Razvojni center Savinja Žalec pa ni edini, pri katerem so bile pri porabi sredstev ugotovljene nepravilnosti.
Gospodarsko ministrstvo je leta 2011 s 161 milijoni evrov evropskih sredstev in denarja iz državnega proračuna podprlo ustanovitev 17 razvojnih centrov. Vizija ministrstva je bila sodelovanje velikih in malih podjetij iz panoge v posameznem razvojnem centru. Takšno sodelovanje bi spodbudilo razvoj novih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kar bi pomenilo nova dobro plačana delovna mesta, hkrati pa tudi več pobranih davkov v državnem proračunu. Vendar se projekt ni izšel po načrtih.
Preiskali smo deset razvojnih centrov, pri katerih je proračunska inšpekcija ugotovila za več 100.000 evrov ali celo milijonov evrov nepravilnosti. Zaradi napak pri razdeljevanju sredstev in sporne porabe javnih sredstev je moralo gospodarsko ministrstvo v evropski proračun vrniti 45 milijonov evrov. V kazenskih postopkih oziroma preiskavah je poleg RC Savinja še pet razvojnih centrov.
Vsi članki iz preiskovalne serije Razvojni centri so dostopni na tej povezavi.
Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto
Deli zgodbo 1 komentar
1 komentar
Tomaž Ogrin 25. 10. 2020, 01.02
''Vizija ministrstva je bila sodelovanje velikih in malih podjetij iz panoge v posameznem razvojnem centru. Takšno sodelovanje bi spodbudilo razvoj novih izdelkov z visoko dodano vrednostjo...''
Vizija z napačno izvedbo. Lokacija denarja ne sme biti pri podjetjih, ampak v znanosti, javnih inštitutih s transparentnosjo. Z njimi naj sodelujejo podjetja. Uspešne izdelke z visoko dodano vrednostjo je Iskra na primer razvila na lokaciji javnega inštituta, ki ima tudi zahtevno opremo, če gre za fizične izdelke. Tehnologi so sodelovali z raziskovalci do nulte serije. Ampak takrat smo imeli v podjetjih dobre razvoje, po osamosvojitvi so jih začeli ukinjat.
Na ministrstvih so napačni ljudje brez izkušenj iz znanosti. Znanost je namreč lahko zelo aplikativna, če ji daš kaj za delat.