Kodeks delovanja

Pero je močnejše od meča, pravi pregovor. Ko je uporabljeno za dobre ali za slabe namene. Včasih je lahko uporabljeno z dobrim namenom, a ima neželene posledice. Zato je z uporabo moči medija treba ravnati pazljivo.

Zaradi preprečevanja zlorab medija oziroma v izogib poročanju, ki bi povzročilo negativne posledice za tiste, ki si jih ne zaslužijo, deluje spletni portal podcrto.si po naslednjem kodeksu delovanja:

Namen portala

1. Namen portala je objava poglobljenih vsebin, ki so v javnem interesu. Portal opravlja poslanstvo zagotavljanja obveščenosti družbe. S tem namenom objavlja zgodbe s področja politike, ekonomije, socialne problematike, okolja, kulture, in drugih relevantnih področij.

2. Portal objavlja tri vrste člankov: preiskave, analize in mnenja.

3. Preiskave so preiskovalni članki, ki odkrivajo neko nepravilnost. Pri pripravi preiskovalnih člankov mora novinar še posebej paziti na pravila iz razdelka novinarsko poročanje v tem kodeksu. Naloga preiskovalnih člankov ni le razkritje nepravilnosti, temveč tudi razkritje odgovornih za nepravilnosti in podajanje rešitev oziroma ukrepov za odpravo nepravilnosti.

4. Analize so članki, ki se obširneje ukvarjajo z neko družbeno tematiko oziroma družbenim pojavom. Primarni namen analitičnih člankov je razlaga zapletenih družbenih pojavov.

5. Menja so mnenjski teksti, ki jih pišejo bodisi novinarji portala bodisi zunanji pisci. Mnenjski teksti so namenjeni bodisi celovitemu prikazu neke zgodbe oziroma tematike, s katero se ukvarjajo novinarji portala (v tem primeru so avtorji mnenja novinarji) bodisi objavljanju mnenj zunanjih piscev, ki so strokovnjaki na nekem področju, in podajajo svoje mnenje o določeni tematiki s tega področja. Temelj mnenjskih tekstov so dejstva, subjektivna pa je lahko interpretacija teh dejstev. Portal podcrto.si ne bo imel rednih kolumnistov.

6. Portal je namenjen tudi razvijanju sodobnih novinarskih tehnik, kot je podatkovno novinarstvo, vključno s t.i. »data-driven« novinarstvom, in eksperimentalno novinarstvo.

Novinarsko poročanje

7. Spletni portal podcrto.si pri novinarskem delu v celoti spoštuje določila Kodeksa novinarjev Slovenije. Kodeks novinarjev Slovenije je v nekaterih točkah premalo strog oziroma je nedorečen, zato portal podcrto.si v naslednjih točkah postavlja dodatna pravila novinarskega poročanja.

a) Dolžnost pridobivanja odziva

8. Novinar mora storiti vse, kar je v mejah razumnega mogoče storiti, da pridobi odgovor oseb ali inštitucij, o katerih poroča.

9. Meja razumnega v prejšnji točki je odvisna od teže očitanega neki osebi, in od dostopnosti te osebe.

10. V kolikor novinar osebo obtožuje neetičnih ali celo nezakonitih dejanj, mora odziv na očitke dobiti neposredno od te osebe. Izjemoma lahko prispevek objavi brez odziva osebe, v kolikor novinar presodi, da se oseba namerno izogiba vprašanjem oziroma stiku z novinarjem. Kot namerno izogibanje šteje predvsem neposredovanje odgovorov v zastavljenem roku.

11. Rok za odgovor je odvisen od kompleksnosti vprašanj, vendar mora ob kompleksnejših vprašanjih znašati vsaj tri delovne dni od takrat, ko so osebi bila zastavljena vprašanja. Kot kompleksnejša vprašanja se štejejo tista, v okviru katerih novinar ne prosi le za potrditev oziroma komentar že ugotovljenih dejstev, temveč tudi za nova dejstva o posamezni tematiki.

12. Roka vsaj treh delovni dni naj se novinar praviloma drži tudi v primeru zahteve po potrditvi dejstva. Ta rok lahko novinar obide le, če bi zaradi narave zadeve z večdnevnim čakanjem z objavo prispevka osebi omogočil, da še pred objavo prispevka poskuša vplivati ali vpliva na medijsko poročanje o teh obtožbah, oziroma preprečiti objavo članka. Vendar mora tudi v tem primeru novinar dobiti potrditev, da je bila oseba seznanjena z njegovimi vprašanji oziroma jo zaprositi za takojšen pogovor o ugotovljenih dejstvih.

13. Novinar mora osebo seznaniti, do kdaj pričakuje njene odgovore in jo ob tem prositi, da naj se izjasni, ali bo v tem roku odgovore uspela posredovati.

14. V kolikor novinar želi pridobiti odziv od osebe, ki je težje dostopna (direktorji družb, politični funkcionarji), je dovolj, da vprašanja posreduje njegovemu predstavniku (službi za odnose z javnostjo podjetja, tajnici, in podobno). Ob tem mora predstavniku najprej na kratko razložiti zadevo, v zvezi s katero želi pridobiti odziv osebe, in zaprositi za neposreden pogovor s to osebo. V kolikor dobi informacijo, da to ni mogoče, mora od predstavnika dobiti vsaj ustno potrditev, da bo vprašanja oziroma zahtevo po odzivu ciljni osebi tudi posredovala.

15. V primeru obtožb o neetičnem ali celo nezakonitem ravnanju se mora novinar opirati na materialne dokaze o tem ravnanju. V kolikor to ni mogoče, se lahko opira na vire, ki so se pripravljeni izpostaviti z imenom in priimkom. V tem primeru mora dobiti vsaj dva, priporočljivo pa tri med seboj neodvisne vire, ki delujejo v dobri veri (nimajo finančnega ali maščevalnega interesa). Izjemoma se lahko novinar opira na vire, ki ne želijo objave njihovega imena in priimka, v kolikor so viri svoje izpovedbe pripravljeni podati pisno in se strinjajo s tem, da bodo svojo identiteto v primeru tožbe razkrili pred sodiščem. Na slednje vire se lahko opira le, če ima o nepravilnosti komplementarne dokaze drugih vrst.

16. V kolikor novinar neke osebe ali inštitucije neposredno ne obtožuje neetičnega ali celo nezakonitega ravnanja, bi pa odgovori te osebe ali inštitucije pomembno prispevali k razlagi dejstev oziroma obravnavane tematike, mora poskušati pridobiti odziv tudi od te osebe oziroma inštitucije. Vprašanja oziroma prošnjo za komentar lahko v tem primeru naslovi le na uraden naslov osebe oziroma inštitucije in ji postavi razumen rok za odgovor. Rok praviloma ne sme biti krajši od treh delovnih dni. V kolikor novinar v roku ne dobi odgovora, lahko sklepa, da oseba oziroma inštitucija ni želela odgovarjati na njegova vprašanja in prispevek objavi brez njenih odgovorov. Glede na pomembnost tematike in položaja osebe novinar presodi, ali naj osebo večkrat pozove k odgovoru na njegova vprašanja.

b) Avtorizacija

17. Novinar lahko v avtorizacijo na zahtevo osebe da le osnutek članka, ki ima obliko intervjuja. Ostale oblike avtorizacije niso mogoče.

18. Novinar mora osebi jasno povedati, da bo v primeru avtorizacije intervjuja brez izjem upošteval le popravke, ki so bili podani zaradi navajanja napačnih dejstev. Stilistične popravke oziroma umik ali dodajanje določenih izjav izvede novinar po lastni odločitvi in k popravku ni zavezan. S tem dejstvom mora novinar seznaniti osebo, ko slednja zahteva avtorizacijo.

c) Doslednost poročanja

19. Spletni portal podcrto.si in njegovi novinarji so zavezani k doslednemu poročanju o razvoju nepravilnosti oziroma zgodbe, o kateri so poročali, do razrešitve nepravilnosti oziroma zadev, ki jih je izpostavil posamezen članek. S tem namenom novinarji napišejo nadaljevalni članek, v kolikor pride pri obravnavani tematiki oziroma zgodbi do večjega oziroma omembe vrednega premika oziroma nastopijo nove okoliščine, ki so pomembne za razumevanje zgodbe.

Financiranje portala in nasprotje interesov

20. Cilj spletnega portala podcrto.si je, da večino svojih finančnih potreb za delovanje pridobi iz donacij bralcev portala. Finančna neodvisnost od donatorjev večjega obsega sredstev je namreč temelj neodvisnosti poročanja portala.

21. Kot komplementarne vire financiranja lahko portal podcrto.si pridobiva donacije, sponzorstva in pridobiva projektno financiranje s strani državnih inštiticij in drugih organizacij. Višino tega financiranja in ime družbe podjetja mora portal podcrto.si razkriti v poročilu delovanja portala. Portal podcrto.si ne prikazuje oglasov.

22. Poročilo o delovanju portala objavi portal vsak mesec za obdobje prejšnjega meseca. Namen poročila je bralce portala seznaniti z višino sredstev, ki jih je za svoje delovanje v zadnjem mesecu dni pridobil Zavod Pod črto, z imeni večjih donatorjev tistega meseca (tistih, ki so v danem mesecu prispevali več kot 1000 evrov za delovanje Zavoda), in pojasniti, kako bodo dobljena sredstva porabljena. Portal lahko v poročilu objavi tudi druge podrobnosti delovanja, na primer izpostavi vsebine, ki jih je objavil v preteklem mesecu.

23. Portal ne sme sprejeti projektnega financiranja, ki je v nasprotju z določili tega kodeksa oziroma namena portala. Projektno financiranje (financiranje za pisanje člankov s področja točno določene tematike) lahko portal sprejme le na podlagi javnega razpisa vladnih in drugih organizacij. V primeru neposrednega financiranja podjetij ali drugih organov pa portal ne sme sprejeti financiranja, ki bi bilo pogojeno s pisanjem člankov o točno določeni tematiki.

24. Vsi, ki s svojim finančnim prispevkom pripomorejo k delovanju portala podcrto.si, morajo spoštovati uredniško neodvisnost portala.

25. V primeru, da donator oziroma financer delovanja portala podcrto.si poskuša vplivati na objavo konkretnega prispevka oziroma na konkretno uredniško odločitev, bodisi z grožnjo prekinitve financiranja bodisi kako drugače, portal podcrto.si z njim prekine sodelovanje. To pomeni, da mu že danih sredstev ne vrne, a od njega tudi ne sprejema novih prispevkov. Mnenja o delovanju portala in že objavljenih vsebinah spletnega portala podcrto.si so dobrodošla.

26. Podjetja lahko na spletnem portalu podcrto.si oglašujejo le svojo firmo oziroma logotip, ne pa tudi svojih izdelkov.

27. Portal lahko dodatna sredstva in vidnost pridobiva tudi z objavljanjem svojih vsebin v sodelovanju z drugimi mediji. Prodaja oziroma objava vsebin v drugih medijih ni dovoljena, v kolikor tak medij zahteva izdelavo vsebin, ki so v nasprotju z namenom portala oziroma tem kodeksom.

Komentiranje vsebin

28. Dobrodošlo je komentiranje vsebin s strani bralcev pod članki na portalu.

29. Pri objavi komentarjev portal sledi načelom svobode izražanja mnenj. Ob tem pa sledi portal tudi načelu spodbujanja konstruktivne debate. Zato si avtorji portala pridružujejo pravico, da po lastni presoji zavrnejo komentarje, ki so žaljivi oziroma nimajo nobene zveze z vsebino članka.

30. Spletni portal bo organom pregona podatke o piscih komentarjev posredoval v skladu s prvim odstavkom 149b člena zakona o kazenskem postopku, osmim členom zakona o elektronskem poslovanju na trgu in 37. členom Ustave RS, torej le na podlagi sodne odredbe. V primeru neposredne ogroženosti življenja ali premoženja (na primer groženj s fizičnim nasiljem zoper sebe ali drugega) si portal pridržuje pravico pristojne organe opozoriti na vsebino komentarja, četudi komentar še ni bil javno objavljen na portalu.

Upravljanje z osebnimi podatki uporabnikov

31. S prijavo na mailing listo spletnega portala Pod črto se uporabniki strinjajo s tem, da bodo s strani Pod črto na njihov e-mail naslov pošiljal obvestila o novih vsebinah na portalu in ostale vsebine, ki se tičejo samega delovanja portala. Naročniki se lahko z liste kadarkoli odjavijo s pomočjo povezave, ki je dodana v vsako poslano sporočilo.

32. Izdajatelji portala  se zavezujejo, da bodo podatke uporabnikov vodili in hranili samo za namene lastnega delovanja in informiranja bralcev ter jih ne bodo posredovali dalje tretjim osebam.

Kodeks je bil nazadnje spremenjen: 1. 11. 2015

Zadnje objavljeno