Kodeks delovanja
Pero je močnejše od meča, pravi pregovor. Ko je uporabljeno za dobre ali za slabe namene. Včasih je lahko uporabljeno z dobrim namenom, a ima neželene posledice. Zato je z uporabo moči medija treba ravnati pazljivo.
Zaradi preprečevanja zlorab medija oziroma v izogib poročanju, ki bi povzročilo negativne posledice za tiste, ki si jih ne zaslužijo, deluje spletni medij podcrto.si po naslednjem kodeksu delovanja.
Namen medija
1. Namen medija je objava poglobljenih vsebin, ki so v javnem interesu. Medij opravlja poslanstvo zagotavljanja obveščenosti družbe. S tem namenom objavlja zgodbe s področja politike, ekonomije, socialne problematike, okolja, kulture in drugih relevantnih področij.
2. Medij objavlja tri vrste člankov: preiskave, analize in mnenja.
3. Preiskave so preiskovalni članki, ki odkrivajo neko nepravilnost. Pri pripravi preiskovalnih člankov mora novinar še posebej paziti na pravila iz razdelka novinarsko poročanje v tem kodeksu. Naloga preiskovalnih člankov ni le razkritje nepravilnosti, temveč tudi razkritje odgovornih za nepravilnosti in podajanje rešitev oziroma ukrepov za odpravo nepravilnosti.
4. Analize so članki, ki se obširneje ukvarjajo z neko družbeno tematiko oziroma družbenim pojavom. Primarni namen analitičnih člankov je razlaga zapletenih družbenih pojavov.
5. Mnenja so mnenjski teksti, ki jih pišejo bodisi novinarji medija bodisi zunanji pisci. Mnenjski teksti so namenjeni bodisi celovitemu prikazu neke zgodbe oziroma tematike, s katero se ukvarjajo novinarji medija (v tem primeru so avtorji mnenja novinarji), bodisi objavljanju mnenj zunanjih piscev, ki so strokovnjaki na nekem področju in podajajo svoje mnenje o določeni tematiki s tega področja. Temelj mnenjskih tekstov so dejstva, subjektivna pa je lahko interpretacija teh dejstev. Medij podcrto.si ne bo imel rednih kolumnistov.
6. Medij je namenjen tudi razvijanju sodobnih novinarskih tehnik, kot sta podatkovno novinarstvo, vključno s t. i. »data-driven« novinarstvom, in eksperimentalno novinarstvo.
Novinarsko poročanje
7. Medij podcrto.si pri novinarskem delu v celoti spoštuje določila Kodeksa novinarjev Slovenije. Kodeks novinarjev Slovenije je v nekaterih točkah premalo strog oziroma je nedorečen, zato medij podcrto.si v naslednjih točkah postavlja dodatna pravila novinarskega poročanja.
a) Dolžnost pridobivanja odziva
8. Novinar mora storiti vse, kar je v mejah razumnega mogoče storiti, da pridobi odgovor oseb ali inštitucij, o katerih poroča.
9. Meja razumnega v prejšnji točki je odvisna od teže očitanega neki osebi in od dostopnosti te osebe.
10. Če novinar osebo obtožuje neetičnih ali celo nezakonitih dejanj, mora odziv na očitke dobiti neposredno od te osebe. Izjemoma lahko prispevek objavi brez odziva osebe, če presodi, da se oseba namerno izogiba vprašanjem oziroma stiku z novinarjem. Kot namerno izogibanje šteje predvsem neposredovanje odgovorov v zastavljenem roku.
11. Rok za odgovor je odvisen od kompleksnosti vprašanj, vendar mora ob kompleksnejših vprašanjih znašati vsaj tri delovne dni od takrat, ko so osebi bila zastavljena vprašanja. Kot kompleksnejša vprašanja se štejejo tista, v okviru katerih novinar ne prosi le za potrditev oziroma komentar že ugotovljenih dejstev, temveč tudi za nova dejstva o posamezni tematiki.
12. Roka vsaj treh delovni dni naj se novinar praviloma drži tudi v primeru zahteve po potrditvi dejstva. Ta rok lahko novinar obide le, če bi zaradi narave zadeve z večdnevnim čakanjem z objavo prispevka osebi omogočil, da še pred objavo prispevka poskuša vplivati ali vpliva na medijsko poročanje o teh obtožbah oziroma preprečiti objavo članka. Vendar mora tudi v tem primeru novinar dobiti potrditev, da je bila oseba seznanjena z njegovimi vprašanji, oziroma jo zaprositi za takojšen pogovor o ugotovljenih dejstvih.
13. Novinar mora osebo seznaniti, do kdaj pričakuje njene odgovore, in jo ob tem prositi, da naj se izjasni, ali bo v tem roku odgovore uspela posredovati.
14. Če želi novinar pridobiti odziv od osebe, ki je težje dostopna (direktorji družb, politični funkcionarji), je dovolj, da vprašanja posreduje njenemu predstavniku (službi za odnose z javnostjo podjetja, tajnici in podobno). Ob tem mora predstavniku najprej na kratko razložiti zadevo, v zvezi s katero želi pridobiti odziv osebe, in zaprositi za neposreden pogovor s to osebo. Če dobi informacijo, da to ni mogoče, mora od predstavnika dobiti vsaj ustno potrditev, da bo vprašanja oziroma zahtevo po odzivu ciljni osebi tudi posredoval.
15. V primeru obtožb o neetičnem ali celo nezakonitem ravnanju se mora novinar opirati na materialne dokaze o tem ravnanju. Če to ni mogoče, se lahko opira na vire, ki so se pripravljeni izpostaviti z imenom in priimkom. V tem primeru mora dobiti vsaj dva, priporočljivo pa tri, med seboj neodvisna vira, ki delujeta v dobri veri (nimata finančnega ali maščevalnega interesa). Izjemoma se lahko novinar opira na vire, ki ne želijo objave svojega imena in priimka, če so viri svoje izpovedbe pripravljeni podati pisno in se strinjajo s tem, da bodo svojo identiteto v primeru tožbe razkrili pred sodiščem. Na slednje vire se lahko opira le, če ima o nepravilnosti komplementarne dokaze drugih vrst.
16. Če novinar neke osebe ali inštitucije neposredno ne obtožuje neetičnega ali celo nezakonitega ravnanja, bi pa odgovori te osebe ali inštitucije pomembno prispevali k razlagi dejstev oziroma obravnavane tematike, mora poskušati pridobiti odziv tudi od te osebe oziroma inštitucije. Vprašanja oziroma prošnjo za komentar lahko v tem primeru naslovi le na uraden naslov osebe oziroma inštitucije in ji postavi razumen rok za odgovor. Rok praviloma ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Če novinar v roku ne dobi odgovora, lahko sklepa, da oseba oziroma inštitucija ni želela odgovarjati na njegova vprašanja, in prispevek objavi brez njenih odgovorov. Glede na pomembnost tematike in položaja osebe novinar presodi, ali naj osebo večkrat pozove k odgovoru na njegova vprašanja.
b) Avtorizacija
17. Novinar lahko v avtorizacijo na zahtevo osebe da le osnutek članka, ki ima obliko intervjuja. Ostale oblike avtorizacije niso mogoče.
18. Novinar mora osebi jasno povedati, da bo v primeru avtorizacije intervjuja brez izjem upošteval le popravke, ki so bili podani zaradi navajanja napačnih dejstev. Stilistične popravke oziroma umik ali dodajanje določenih izjav izvede novinar po lastni odločitvi in k popravku ni zavezan. S tem dejstvom mora novinar seznaniti osebo, ko slednja zahteva avtorizacijo.
c) Doslednost poročanja
19. Medij podcrto.si in njegovi novinarji so zavezani k doslednemu poročanju o razvoju nepravilnosti oziroma zgodbe, o kateri so poročali, do razrešitve nepravilnosti oziroma zadev, ki jih je izpostavil posamezni članek. S tem namenom novinarji napišejo nadaljevalni članek, če pride pri obravnavani tematiki oziroma zgodbi do večjega oziroma omembe vrednega premika oziroma nastopijo nove okoliščine, ki so pomembne za razumevanje zgodbe.
Financiranje medija in nasprotje interesov
20. Cilj medija podcrto.si je, da večino svojih finančnih potreb za delovanje pridobi iz donacij bralcev medija. Finančna neodvisnost od donatorjev večjega obsega sredstev je namreč temelj neodvisnosti poročanja medija.
21. Kot komplementarne vire financiranja lahko medij podcrto.si pridobiva donacije, sponzorstva in projektno financiranje s strani državnih inštiticij in drugih organizacij. Višino tega financiranja in ime družbe podjetja mora medij podcrto.si razkriti v poročilu delovanja medija. Medij podcrto.si ne prikazuje oglasov.
22. Poročilo o delovanju medija objavi medij v obliki mesečnih poročil. V mesečnem poročilu poimensko navedemo vsa podjetja, ki so v posameznem mesecu donirala Pod črto. Izjema so podjetja, ki izrecno ne želijo biti imenovana, neimenovana lahko ostanejo do skupne vsote 30.000 (trideset tisoč) evrov donacije letno. Podatkov donatorjev, ki so fizične osebe, ne objavljamo javno. Izjema so donatorji fizične osebe, ki so v posameznem letu donirali več kot 30.000 (trideset tisoč) evrov. Imena teh fizičnih oseb medij javno objavi.
23. Medij ne sme sprejeti projektnega financiranja, ki je v nasprotju z določili tega kodeksa oziroma namena medija. Projektno financiranje (financiranje za pisanje člankov s področja točno določene tematike) lahko medij sprejme le na podlagi javnega razpisa vladnih in drugih organizacij. V primeru neposrednega financiranja podjetij ali drugih organov pa medij ne sme sprejeti financiranja, ki bi bilo pogojeno s pisanjem člankov o točno določeni tematiki.
24. Vsi, ki s svojim finančnim prispevkom pripomorejo k delovanju medija podcrto.si, morajo spoštovati uredniško neodvisnost medija.
25. V primeru, da donator oziroma financer delovanja medija podcrto.si poskuša vplivati na objavo konkretnega prispevka oziroma na konkretno uredniško odločitev, bodisi z grožnjo prekinitve financiranja bodisi kako drugače, medij podcrto.si z njim prekine sodelovanje. To pomeni, da mu že danih sredstev ne vrne, a od njega tudi ne sprejema novih prispevkov. Mnenja o delovanju medija in že objavljenih vsebinah spletnega medija podcrto.si so dobrodošla.
26. Podjetja lahko na spletnem mediju podcrto.si oglašujejo le svojo firmo oziroma logotip, ne pa tudi svojih izdelkov.
27. Medij lahko dodatna sredstva in vidnost pridobiva tudi z objavljanjem svojih vsebin v sodelovanju z drugimi mediji. Prodaja oziroma objava vsebin v drugih medijih ni dovoljena, če tak medij zahteva izdelavo vsebin, ki so v nasprotju z namenom medija oziroma tem kodeksom.
Komentiranje vsebin
28. Dobrodošlo je komentiranje vsebin s strani bralcev pod članki v mediju.
29. Pri objavi komentarjev medij sledi načelom svobode izražanja mnenj. Ob tem pa sledi medij tudi načelu spodbujanja konstruktivne debate. Zato si avtorji medija pridružujejo pravico, da po lastni presoji zavrnejo komentarje, ki so žaljivi oziroma nimajo nobene zveze z vsebino članka.
30. Medij bo organom pregona podatke o piscih komentarjev posredoval v skladu s prvim odstavkom člena 149.b Zakona o kazenskem postopku, 8. členom Zakona o elektronskem poslovanju na trgu in 37. členom Ustave RS, torej le na podlagi sodne odredbe. V primeru neposredne ogroženosti življenja ali premoženja (na primer groženj s fizičnim nasiljem zoper sebe ali drugega) si medij pridržuje pravico pristojne organe opozoriti na vsebino komentarja, četudi komentar še ni bil javno objavljen v mediju.
Upravljanje z osebnimi podatki uporabnikov
31. S prijavo na e-novice spletnega medija Pod črto nam uporabniki zaupajo svoje ime, priimek in naslov e-pošte. S prijavo se strinjajo s tem, da bodo s strani Pod črto na svoj naslov e-pošte prejemali obvestila o novih vsebinah v mediju in ostale vsebine, ki zadevajo samo delovanje medija. Za zbiranje, hranjenje in prenos podatkov uporabljamo storitve MailChimp. Podatkov ne obdelujemo za noben drug namen in jih ne delimo z nikomer, razen s pogodbenimi sodelavci na področju administracije, oblikovanja in distribucije obvestil. Prejemniki se lahko z liste kadarkoli odjavijo s pomočjo povezave, ki je dodana v vsako poslano sporočilo. Podatke hranimo toliko časa, dokler je izkazan namen, oz. do odjave oz. zahteve za izbris. Z zahtevo, poslano na naslov e-pošte info@podcrto.si, lahko zahtevajo dostop, dopolnitev, popravek, blokiranje oz. omejitev obdelave ali izbris osebnih podatkov, ugovarjajo obdelavi podatkov ter zahtevajo prenos podatkov. Dano privolitev lahko kadarkoli trajno ali začasno, v celoti ali delno prekličejo. Če menijo, da je prišlo do kršitev predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, imajo pravico do pritožbe pri Informacijskem pooblaščencu RS.
32. Ob nakazilu donacije prek spletne strani https://podcrto.si/podpri/ se uporabniki strinjajo z uporabo, hranjenjem in prenosom podatkov (ime, priimek in naslov e-pošte) z namenom izvedbe nakazila donacije, vodenjem donatorjev in donacij, komuniciranja z njimi in obveščanja o poteku kampanje in delovanju projekta Pod črto. Podatkov ne obdelujemo za noben drug namen in jih ne delimo z nikomer, razen s pogodbenimi sodelavci na področju administracije, oblikovanja in distribucije obvestil. Večje donatorje tudi objavimo (ime in priimek), skladno z 22. točko tega kodeksa. Podatke hranimo toliko časa, dokler je izkazan namen, oz. do odjave oz. zahteve za izbris, če je to možno in dopustno. Z zahtevo, poslano na naslov e-pošte info@podcrto.si, lahko zahtevajo dostop, dopolnitev, popravek, blokiranje oz. omejitev obdelave ali izbris osebnih podatkov, ugovarjajo obdelavi podatkov ter zahtevajo prenos podatkov. Dano privolitev lahko kadarkoli trajno ali začasno, v celoti ali delno prekličejo, če je to možno in dopustno. Če menijo, da je prišlo do kršitev predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, imajo pravico do pritožbe pri Informacijskem pooblaščencu RS.
Kodeks je bil nazadnje spremenjen: 21. 7. 2021
Več o Pod črto:
