Davčni inšpektorji: podjetja za prejemanje plačil prek PayPala ne potrebujejo davčne blagajne

Nakazila na račun podjetja prek sistema PayPal se ne štejejo kot plačilo z gotovino, zato jih ni treba potrjevati prek davčnih blagajn, zagotavlja finančna uprava. To je dobra novica za zagonska podjetja.

paypal»Iz Zakona o davčnem potrjevanju računov izhaja (ZDavPR), da v primeru plačila računa z nakazilom na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, računa ni treba potrditi pri Finančni upravi RS. PayPal je ponudnik spletnih plačilnih storitev, ki izvaja storitve v Sloveniji neposredno, in za plačila računov preko PayPala tako velja enaka razlaga in uporaba ZDavPR kot za ostale izvajalce plačilnih storitev v Sloveniji,« se glasi odgovor Finančne uprave (Furs) na naše vprašanje, kako obravnavajo plačila prek sistema PayPal.

Povedano preprosteje: podjetja za prejemanje plačil prek PayPala ne potrebujejo davčne blagajne.

Vprašanje PayPala in davčnih blagajn je letos spomladi predvsem pri zagonskih podjetjih (startupih) povzročilo nemalo razburjenja. Obrazložitev predloga ZDavPR je namreč kot plačilo z gotovino, za katerega podjetje potrebuje davčno blagajno, opredelila tudi plačilo s plačilnimi kartici in »druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev«.

Pod to razširjeno definicijo plačevanja z gotovino tehnično spada tudi plačilo prek sistema PayPal, je maja letos na svojem blogu in na podcrto.si opozoril Aleš Špetič, glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije. To pa ima hude posledice na poslovanje zagonskih podjetij.

»Pomembna lastnost startupov je, da za svoje poslovanje pogosto uporabljajo enega od svetovnih servisov za upravljanje poslovanja in spletne trgovine. Verjetnost, da bi kakšen od ponudnikov, ki zdaj tem startupom omogoča izdajanje računov, izvedel neposredno elektronsko povezavo s FURS-om, je majhna ali skoraj nična. Torej bo edina legalna možnost za startup, ki želi imeti svoje poslovanje avtomatizirano, da zavrže obstoječe rešitve in si pridobi davčno blagajno enega od slovenskih ponudnikov, ki pa niso prilagojene za poslovanje preko spleta, še manj pa za mednarodno poslovanje,« je zapisal Špetič.

Tega startupi seveda ne bodo storili, ampak se bodo odločili za lažjo rešitev – prenos sedeža podjetja v tujino, je poudaril Špetič. »Prilagoditev programske opreme namreč ni enostaven zalogaj, če ga delaš sam, če pa za vodenje poslovanja uporabljaš tujo programsko opremo, ni verjetno pričakovati, da jo bodo ponudniki zaradi slovenskega FURS-a prilagodili samo za to, da bodo lahko njihove stranke izdajale račune v skladu s slovensko zakonodajo. Bistveno enostavneje bo vzpostaviti podjetje v Londonu ali na Dunaju in poslovati preko njega. […] Posledica bo, da podjetja, ki poslujejo mednarodno, ne bodo več slovenska, ampak samo še mednarodna. DDV bo ostal v Londonu ali na Dunaju in zopet se bomo pogovarjali o novem valu bega možganov.«

Po Špetičevem opozorilu so poslanci v postopku obravnave zakona razmišljali o spremembi zakonske definicije gotovine tako, da bi eksplicitno izvzela plačila prek PayPala in drugih ponudnikov plačilnih storitev. Tega na koncu niso storili in so podprli uzakonjenje prvotne definicije plačevanja z gotovino.

Medtem je tudi ministrstvo za finance postreglo s svojim tolmačenjem definicije gotovine. Plačilo prek PayPala in ostalih plačilnih sistemov po njihovem mnenju ni plačilo z gotovino, zato podjetja za ta plačila ne potrebujejo davčnih blagajn.

Vendar: to je razlaga ministrstva, inšpektorji pa so pri svojem delu neodvisni in jih razlaga ministrstva ne zavezuje, je opozoril Aleš Špetič. Ker kupec denar v sistem PayPal največkrat nakaže prek kreditne kartice, bi lahko tudi plačilo kupca podjetju prek PayPala davčni inšpektorji šteli kot poslovanje z gotovino. In nato startupe kaznovali, ker nimajo davčnih blagajn za potrjevanje teh računov.

A pri finančni upravi, pod katero spadajo davčni inšpektorji, se strinjajo s tolmačenjem ministrstva. »V kolikor kupec izvrši plačilo računa z eno izmed oblik gotovine pri izvajalcu plačilnih storitev in dobavitelj to plačilo prejme na svoj račun, dobavitelju računa ni treba potrditi pri Furs,« so nam pojasnili. Torej: četudi bo kupec startupu za storitev prek sistema PayPal ali ostalih plačilnih sistemov plačal s kreditno kartico, se to plačilo ne bo štelo za gotovinsko. Startupi torej za poslovanje s tujino prek PayPala ali drugih plačilnih sistemov ne potrebujejo davčne blagajne.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Gospodarski razvoj in podjetništvo

H gospodarski blaginji bo pripomogla tako premišljena gospodarska politika in pravno okolje kot tudi uspešno in etično poslovanje podjetij. Na tem mestu spremljamo oboje.

58 prispevkov

Prekarnost in (ne)prostovoljni podjetniki

Država je v preteklosti podjetništvo spodbujala tudi s subvencijami za odprtje s. p.-jev. Izkazalo se je, da teh sto milijonov …

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo
Mnenje,

Epizoda 13: So stanovanja dražja in manj dostopna zaradi Airbnb?

Airbnb je postal dežurni krivec za višje najemnine in slabšo dostopnost stanovanj v Ljubljani. V pogovoru pa ocenjujemo dejanske vplive …

Tema: Gospodarski razvoj in podjetništvo, Podcast
Podcast,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno