Od petih dolenjskih občin terjajo vračilo 828.000 evrov evropskih sredstev

Nadzor nad pravilno porabo evropskih sredstev se je močno izboljšal. Kljub temu še prihaja do posameznih nepravilnosti.

Novo mesto. Foto sasa.mutic/Flickr

Septembra 2015 je pet dolenjskih občin za izboljšave vodovodnega sistema pridobilo velik kos pogače, imenovane evropska sredstva. Takrat je ministrstvo za okolje in prostor občinam Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarješke Toplice odobrilo kar slabih 13 milijonov evropskih in še dodatnega 2,3 milijona evrov državnih sredstev za projekt, ki bi občutno izboljšal varnost in preskrbo s pitno vodo za skoraj 50.000 prebivalcev dolenjske regije. Še sedem milijonov evrov so za projekt prispevale občine same.

S tem denarjem so med drugim načrtovali izboljšanje skoraj 30 kilometrov vodovodov, izgradnjo skoraj 10 kilometrov novih vodovodov, in izgradnjo treh novih vodohranov in dveh vodarn. A lani so se, vsaj kar zadeva financiranje celotnega projekta, zadeve zalomile.

Projekt izboljšanja vodovodnega sistema so pod drobnogled vzeli revizorji urada za nadzor proračuna. Ti preverjajo, ali so dobitniki evropskih sredstev slednja porabili v skladu s pravili. V reviziji porabe sredstev za vodovod so ugotovili dve večji nepravilnosti, povezani z javnimi naročili za dela na vodovodih.

Prva nepravilnost je povezana z izgradnjo dveh vodarn, v katerih filtrirajo vodo. Javno naročilo za izgradnjo vodarn je bilo vredno 4,7 milijona evrov. Posel je dobil konzorcij dveh podjetij: slovenskega Esotecha in nemškega Von Roll BHU Umwelttechnik. Toda po ugotovitvah urada za nadzor proračuna podjetje Esotech ni imelo potrebnih referenc za pridobitev posla. Zaradi te napake pri javnem naročilu so v uradu občinam odredili vračilo skupno 828.000 evrov javnih sredstev. Največ mora vrniti občina Novo mesto – 725.000 evrov.

Občine so se na to odločitev sicer pritožile, odgovora ministrstva na pritožbo pa še niso dobile.

Zadeve so za občine na začetku kazale še slabše. Po ugotovitvah revizorjev urada za nadzor proračuna naj bi napake pri javnem naročanju nastale tudi pri poslu gradnje vodovodov in vodohranov. Vrednost teh gradbenih del je znašala 13 milijonov evrov.

Posel je pridobil konzorcij podjetij Begrad, CGP in Malkom. Begrad je šel nato v stečaj, zato sta celoten posel prevzeli drugi dve podjetji. A ti naj bi po ugotovitvah revizorjev v vodovod nato vgradili drugačne cevi, kot jih je konzorcij podjetij navedel v oddani ponudbi na javno naročilo. Podjetji bi morali vgraditi cevi, narejene na območju Evropske unije, vgradili pa sta cevi iz Rusije in Indije.

Zaradi te nepravilnosti bi morale občine vrniti nadaljnjega 3,7 milijona evrov. Tudi na to odločitev urada za nadzor proračuna so se občine pritožile – in uspele. Ministrstvo za okolje in prostor, ki jim je dodelilo sredstva, je namreč odločilo, da jim tega denarja ni treba vrniti, so nam povedali na novomeški občini.

Slovenija v zadnjih letih uspešno nadzira porabo sredstev EU

Opisane nepravilnosti v zvezi z gradnjo vodovodnega sistema so bile največje, ki jih je v zadnji reviziji ugotovil urad za nadzor proračuna. Urad je sicer v reviziji evropskih projektov, ki so sredstva dobili med julijem 2017 in junijem 2018, nepravilnosti ugotovil pri štirih projektih izmed 29 pregledanih.

To je občutno boljši rezultat kot še pred nekaj leti, ko je evropska komisija Sloveniji zaradi velikih napak pri porabi evropskih sredstev zamrznila črpanje denarja iz evropskega proračuna. Spomnimo, že leta 2013 smo pri Pod črto razkrili, da nam je evropska komisija zaradi velikega števila sumov goljufij pri porabi evropskega denarja zamrznila črpanje kar 242 milijonov evrov sredstev. Takrat so revizorji pregledali 71 evropskih projektov in nepravilnosti ugotovili pri kar 26 projektih.

Evropska sredstva v Sloveniji razdeljujejo ministrstva, ki imajo status tako imenovanih posredniških teles. Ta ministrstva pripravijo razpise za dodeljevanje evropskih sredstev, nato pa morajo nadzirati tudi vsak projekt, kateremu so ta sredstva dodelila. Sistem nadzora nad evropskimi sredstvi deluje dobro, če že posredniška telesa zaznajo morebitne napake pri porabi evropskih sredstev in nato sprejmejo ustrezne ukrepe – na primer zahtevajo vračilo evropskih sredstev od končnih prejemnikov.

Urad za nadzor proračuna nato vsako leto revidira le vzorec projektov, ki so dobili evropska sredstva. Manj napak kot ugotovijo revizorji urada za nadzor proračuna, bolj uspešna so ministrstva pri razdeljevanju in nadziranju pravilnosti porabe evropskih sredstev.

Urad za nadzor proračuna je v zadnji reviziji ugotovil nepravilno porabo pri le 0,7 odstotka skupne vsote porabe evropskih sredstev, ki jo je vzel pod drobnogled. Pregledal je namreč porabo 151 milijonov sredstev in napake ugotovil pri porabi dobrega milijona evrov sredstev.

Tega 0,7 odstotka napačno porabljenih sredstev je precej pod dopustno mejo nepravilnosti, ki je postavljena na dva odstotka pregledanih sredstev. Če bi urad za nadzor proračuna torej ugotovil napake pri porabi sredstev, katerih skupna vsota bi bila višja od dveh odstotkov celotne pregledane vsote porabljenih sredstev, bi Slovenijo lahko ponovno doletela kazen v obliki zamrznitve črpanja sredstev. V konkretnem primeru bi moral torej za morebitne sankcije proti Sloveniji urad za nadzor proračuna ugotoviti nepravilnosti pri porabi vsaj treh milijonov evrov evropskih sredstev.

Rezultati najnovejše revizije torej kažejo, da se sistem nadzora nad porabo evropskih sredstev v Sloveniji izboljšuje. To je po mnenju urada za nadzor proračuna tudi plod dobrega dela državnih organov, ki v Sloveniji skrbijo za razdeljevanje in nadzor nad porabo evropskih sredstev.

Dokument: revizija UNP – gradnja vodovoda v petih dolenjskih občinah

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #evropska sredstva

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Evropska sredstva

Nadzorujemo pravilnost in smotrnost porabe milijonov evrov, ki jih Slovenija dobiva iz evropskega proračuna.

28 prispevkov

Poročilo revizorjev: nadzor državnih organov nad porabo sredstev EU se izboljšuje

V zadnjih letih je evropska komisija Sloveniji zaradi goljufij in diskriminatornih naročil dvakrat zamrznila črpanje sredstev EU. Lanska revizija porabe …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

Urad za nadzor proračuna zaradi suma goljufije s sredstvi EU ovadil razvojni center PREKO

Tako kot lani so proračunski revizorji letos sum goljufije odkrili pri enem podjetju: RC PREKO. Revizorji jih sumijo plačila 100.000 …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno