Sum oškodovanja upnikov: tožilstvo za Roka Furlana zahtevalo preiskavo

Zahteva za preiskavo zaradi suma oškodovanja upnikov je že pol leta na ljubljanskem okrožnem sodišču. Tudi postopek zaradi suma utaje 600.000 evrov davka proti Furlanu poteka po polžje.

Rok Furlan – Tyson. Foto: Finance (objavljeno z dovoljenjem)

Ljubljansko tožilstvo je v začetku novembra lani zaradi suma večmilijonskega oškodovanja upnikov na Okrožno sodišče v Ljubljani proti razvpitemu ljubljanskemu poslovnežu Roku Furlanu vložilo zahtevo za preiskavo, so nam aprila letos sporočili s tožilstva.

Zahtevo za preiskavo so na tožilstvu vložili le nekaj tednov za tem, ko smo tožilstvo oktobra lani povprašali, zakaj že deset mesecev odločajo o uvedbi kazenskega postopka proti Furlanu. Policija je namreč kazensko ovadbo tožilstvu posredovala že decembra 2016.

A tudi postopek na ljubljanskem sodišču poteka počasi. Sodišče namreč od novembra lani do danes ni odločilo, ali bo preiskavo proti Furlanu tudi uvedlo. Počasnost delovanja pravosodnih organov je v primeru postopkov proti Furlanu sicer že stalnica – zaradi počasnega dela tožilstva in sodišč je več primerov proti njemu že zastaralo.

Sum oškodovanja upnikov

Lani spomladi smo na Pod črto objavili serijo člankov o kazenskih postopkih proti »ljubljanskemu kralju betona« Roku Furlanu. Ta vzdevek si je Furlan pridobil zaradi lastništva več betonarn v osrednji Sloveniji. Njegova podjetja pa so beton dobavljala za gradnjo več javnih objektov: Športnega parka Stožice, Bolnišnice Jesenice, Nordijskega centra Planica, Narodne galerije, Garažne hiše Kongresni trg in nekaterih ostalih.

Sedem postopkov proti Furlanu je po uradnih dokumentih sodeč že padlo na sodišču. V njih je bil Furlan osumljen goljufij, utaje davkov, tatvine, ponarejanja listin in celo napada na policista. Nekateri postopki so zastarali, pri drugih je tožilstvo odstopilo od pregona.

Ljubljansko tožilstvo pa ima trenutno odprt še en postopek proti Furlanu. Sumi ga, da je upnike oškodoval za 3,36 milijona evrov. Toliko denarja je namreč upnikom po policijski ovadbi sodeč ostalo dolžno nekdanje Furlanovo podjetje Sector Beton.

Po ugotovitvah policije je Furlan, namesto da bi poplačal upnike, posle in nekatero premoženje Sector Betona prenesel na druga podjetja. Nato je Sector Beton pripojil podjetju Tonus 4, slednje pa je končalo v stečaju.

Počasni postopki

V tem primeru sta Furlana policiji ovadila dva upnika Sector Betona: podjetnik Marjan Petančič in podjetje Bauma. Policija je tožilstvu ovadbo proti Furlanu podala tako na podlagi kazenske ovadbe Petančiča kot na podlagi kazenske ovadbe Baume. Vendar je tožilstvo ovadbo policije v primeru domnevnega oškodovanja Petančiča že zavrglo.

Furlan je sporne posle, s katerimi naj bi oškodoval upnike, izpeljal med letoma 2012 in 2014. Podjetje Bauma je Furlana policiji ovadilo januarja 2015. Policija je primer preiskovala kar dve leti – kazensko ovadbo je tožilstvu poslala šele decembra 2016.

Sredi oktobra 2017 smo nato tožilstvo povprašali, v kateri fazi je zadeva. Odgovorili so nam, da pristojni tožilec še ni sprejel odločitve o nadaljnjem pregonu Furlana. Glede na to, da mora tožilec po pravilih odločitev o nadaljevanju ali opustitvi pregona sprejeti v 90 dneh, smo tožilstvo zaprosili za pojasnilo, zakaj zadevo preučujejo že deset mesecev. Na to vprašanje nam na tožilstvu niso odgovorili.

Ko smo nato aprila letos tožilstvo spet povprašali, v kateri fazi je zadeva, so nam odgovorili, da so v začetku novembra na sodišče podali predlog za uvedbo sodne preiskave v primeru. S sodišča pa so nam nato sporočili, da o predlogu za preiskavo še niso odločili. Na vprašanje, zakaj o predlogu odločajo že šest mesecev, so nam s sodišča sporočili, da je eden od osumljencev »tujec, katerega identiteto in prebivališče sodišče preko tujih organov pregona še preverja«. Sodišče mora namreč pred uvedbo preiskave zaslišati osumljenca.

Utaja 600.000 evrov davkov

Proti Furlanu trenutno poteka še en kazenski postopek. A tudi ta se odvija po polžje.

Gre za sum utaje 634.443 evrov davka pri uvozu šestih motornih plovil, ki naj bi jih Furlan po policijski ovadbi sodeč utajil v sodelovanju z več ostalimi osebami. Ta združba naj bi med letoma 2005 in 2007 plovila uvažala s pomočjo lažne dokumentacije in se tako izognila plačilu davka na dodano vrednost.

Ovadbe je policiji v tem primeru v letih 2010 in 2011 podala carina. Policija je preiskavo zaključila oktobra 2012 in poslala kazensko ovadbo tožilstvu. Koprsko tožilstvo je marca 2013 sodišču poslalo zahtevo za sodno preiskavo, sklep o preiskavi pa je sodišče izdalo šele dve leti in pol pozneje – novembra 2015. Julija lani so nato koprski tožilci proti Furlanu in še sedmim osebam vložili obtožnico. A ta še danes ni pravnomočna, so nam sporočili s koprskega tožilstva. Tako več kot deset let po domnevno storjenih kaznivih dejanjih in sedem let po ovadbah carine še ni jasno, kdaj se bo začela sodna obravnava v tem primeru.

Težave kazenskega sistema

Počasni postopki v primeru Roka Furlana kažejo na sistemske težave slovenskega kazenskega sistema. Policija, tožilci, pa tudi sodniki se niso sposobni učinkovito soočati s tako imenovanim kriminalom belih ovratnikov – korupcijo, utajo davkov, oškodovanjem upnikov in ostalim gospodarskim kriminalom. Policijske preiskave pogosto potekajo prepočasi, zadeve nato več mesecev ali celo let stojijo na tožilstvu. Obenem preživet sistem sodnih preiskav na sodiščih kazenske zadeve podaljša za več let, smo lani decembra ugotovili pri Pod črto.

Ministrstvo za pravosodje je zato lani predlagalo spremembe zakona o kazenskem postopku, ki bi tožilstvu omogočil neposredna sodna zaslišanja osumljencev in prič mimo sodne preiskave. Obenem pa bi v primeru odstopov od pregona tožilcem nalagal obveznost poročanja o razlogih za odstop nekaterim ovaditeljem. Ti ukrepi bi po mnenju ministrstva po eni strani pohitrili kazenske postopke, po drugi strani pa bi preprečili dvomljive odločitve tožilcev v primeru odstopov od pregona vplivnih oseb.

Sodstvo je spremembe zakona podprlo, tožilci pa so jim nasprotovali. Poslanci so o spremembah zakona glasovali lani jeseni – najprej so zakon podprli, po vetu državnega sveta pa je zakon v državnem zboru padel. Poslanci koalicije so nato napovedali ponovno vložitev predlaganih sprememb zakona v parlamentarno proceduro. A do tega nato ni prišlo. Z izboljšanjem učinkovitosti kazenskega postopka se bo tako morala ukvarjati prihodnja vlada.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Rok Furlan

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

76 prispevkov

Vladavina prava: poročilo evropske komisije citira naše ugotovitve o medijih

Poročilo opozarja na neučinkovit kazenski pregon korupcije ter netransparentno lastništvo in financiranje medijev v Sloveniji.

Tema: Kriminal, Mediji
Članek,

Dolg Jureta Jankovića prek Hongkonga plačal hrvaški odvetnik Plišo

Podjetje Big Step iz Hongkonga je leta 2013 plačalo 1,2 milijona evrov dolga Jureta Jankovića. Končni lastnik podjetja je hrvaški …

Tema: Kriminal
Članek,

1 komentar

Marija novak 19. 5. 2018, 12.47

Goljuf, ce bi bi sposoben, tako kot govori, potem njegova podjetja ne bi vsa po vrsti propadla. Niti mu za sex ne bi bilo potrebno ucenjevati ubogih žensk v stiskah. Bjak!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno