Primer Ornig: policija posodablja interne akte za sodelovanje z informatorji

Notranje ministrstvo je zaradi vdorov informatorja Dejana Orniga policiji naložilo spremembo pravil kriminalističnega pridobivanja informacij. Odgovornosti za vdore se policija še kar izogiba.

Ilustracija: Metod Blejec
Ilustracija: Metod Blejec

Policija je po naročilu notranjega ministrstva pripravila nova interna akta, ki na novo urejata kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij. Policija je akta prejšnji teden še usklajevala z direktoratom za policijo in druge varnostne naloge na notranjem ministrstvu, so Slovenski tiskovni agenciji takrat sporočili z ministrstva. Včeraj pa so nam s policije odgovorili, da sta akta že sprejeta.

Ob tem se je v letu 2016 po navedbah notranjega ministrstva 422 policistov udeležilo 32 različnih usposabljanj s področja kriminalističnega pridobivanja in vrednotenja informacij ter spremljanja razvoja računalniške in kibernetske kriminalitete.

Spremembe v delovanju policije so rezultat vdiranja informatorja policije Dejana Orniga v zasebno komunikacijo posameznikov, kar smo junija lani razkrili na podcrto.si. Ornig je po lastnih trditvah vdrl v komunikacijo več kot 300 posameznikov.

Iz elektronskih sporočil pogovorov s kriminalisti, ki nam jih je posredoval Ornig, je razvidno, da je Ornig v komunikacijo vdiral tudi s pomočjo in po navodilih policije. Ker Ornig oziroma policija za vdore nista imela sodne odredbe, je bilo njihovo delo nezakonito.

S policije so nam na naša vprašanja o dostopnosti obeh aktov javnosti odgovorili, da je eden izmed njih tajen. Zato smo jih prosili za pojasnila, kakšne so bistvene značilnosti akta, ki ni tajen, in kako bo akt pripomogel k preprečitvi sodelovanja pripadnikov policije na način, kot je to sodelovanje potekalo med kriminalisti in Ornigom. S policije so nam odgovorili le, da je z aktoma »uveden večji sistemski nadzor, opredeljene so naloge policistov [pri pridobivanju in vrednotenju informacij] in uveljavljen je proces dodatnega usposabljanja«.

Povedali so še, da je policija »v zvezi s tem novelirala programe usposabljanj, v enem delu pa je to v zaključni fazi procesov sprememb«.

Izogibanje odgovornosti

Policija pa se še kar izogiba odgovornosti v primeru Ornig. Po poročanju STA so predstavniki policije na seji komisije državnega zbora za peticije ter človekove pravice in enake možnosti ponovno zavrnili trditve, da je Ornig delal po naročilu policije.

Elektronska sporočila, ki nam jih je posredoval Ornig, dokazujejo drugače. Kriminalisti so Ornigu po elektronski korespondenci sodeč izrecno naročali, katero osebo ali osebe naj »preveri«.

prvi mail
Elektronska sporočila Dejana Orniga: zahteva kriminalista za preverjanje neke osebe.

Kriminalisti so Ornigu tudi pomagali pri vdorih, ko je ta potreboval osebne podatke za vdore v korespondenco. Policija mu je vsaj v enem primeru posredovala datum rojstva osebe, v drugem pa uporabniško ime storitve Skype in elektronski naslov.

peti-mail1
Kriminalist Ornigu posreduje podatke o osumljencu, ki jih Ornig potrebuje za vdor.

Policija si sicer že vse od izbruha primera Ornig zatiska oči pred razsežnostjo primera.

Generalnega direktorja policije Marjana Fanka je februarja lani na Ornigovo vdiranje najprej opozoril pravosodni minister Goran Klemenčič. Klemenčiča smo namreč na podcrto.si prek tretje osebe takrat prosili za neuradno mnenje glede Ornigovih dejanj. Klemenčič je takrat po besedah policije Fanku povedal o tem, »da naj bi konkretna oseba (Dejan Ornig, op. a.) delovala kot policijski vir in da naj bi bilo njeno domnevno nezakonito ravnanje posledica navodil kriminalistov, ter tudi o tem, da naj bi konkretna oseba razpolagala z elektronsko komunikacijo«.

Fank je nato odredil strokovni nadzor nad delom policije, ki pa ni ugotovil večjih nepravilnosti. Toda v tem prvem nadzoru si policija omenjene elektronske korespondence ni prizadevala pridobiti.

Namesto tega sta konec februarja lani dva policista s sektorja za zaščito podatkov obiskala Mateja Kovačiča. S Kovačičem, sicer strokovnjakom za informacijsko varnost z Inštituta Jožef Štefan, smo na podcrto.si sodelovali v primeru Ornig. Kot nam je zatrdil Kovačič, je policistoma tudi sam povedal o obstoju korespondence med Ornigom ter kriminalisti o vdoru v zasebno komunikacijo posameznikov. Še več – povedal jima je tudi, da s korespondenco razpolagamo pri podcrto.si. Vendar tudi nas nihče s policije ni prosil za pregled te korespondence.

Policija prav tako takrat ni vpogledala v korespondenco med Ornigom in enim izmed kriminalistov, s katerim je sodeloval, pa čeprav se je korespondenca nahajala na strežnikih policije. Z vpogledom v službeno elektronsko pošto kriminalista bi lahko vodilni v policiji sami ugotovili razsežnosti primera Ornig.

Na policiji so ukrepali šele junija, ko smo jim s podcrto.si dostavili vzorčne primere elektronske korespondence med Ornigom in kriminalisti. Šele takrat so zaradi suma storitve kaznivih dejanj obvestili posebni oddelek tožilstva, ki se ukvarja s sumi kaznivih dejanj, ki naj bi jih zagrešili policisti.

Skrivanje dokumentov

Tudi do ukrepov notranjega ministrstva in sprejetja novih internih aktov je prišlo po posredovanju podcrto.si. Po izbruhu afere smo lani poleti elektronsko korespondenco med Ornigom in kriminalisti predali direktoratu za policijo in druge varnostne naloge na notranjem ministrstvu. Na podlagi teh podatkov so lahko nato na ministrstvu po naših informacijah opravili nadzor nad delom policije.

Nadzor notranjega ministrstva je med drugim ugotovil, da policija ni pravočasno zaznala nezakonitosti vdiranja informatorja Dejana Orniga v zasebno komunikacijo državljanov. Ugotovil je tudi, da prejšnji notranji nadzor v policiji v primeru Ornig ni bil dovolj temeljit.

Policija pa še zdaj skriva podatke pred komisijo državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS). Poslancem, ki so člani KNOVS, policija ne želi posredovati internih navodil, ki urejajo sodelovanje s tajnimi policijskimi viri.

KNOVS je preiskavo Ornigovega vdiranja začela kmalu po objavi člankov na podcrto.si. Člani KNOVS so mnenja, da bi lahko bilo na podlagi teh navodil jasno, kdo vse v policiji je vedel za Ornigovo vdiranje v elektronske komunikacije posameznikov. Na policiji in notranjem ministrstvu so mnenja, da KNOVS nima pristojnosti nadzorovati policije na tem področju kriminalističnega dela, zato poslancem navodil nočejo izročiti.

Na stran ministrstva in policije se je v tem primeru novembra lani postavil tudi premier Miro Cerar.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Ornig #policija

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

34 prispevkov

Pričanje: Bivši direktor Sove Ferš pod krinko OVSE vohunil v Bosni

Drago Ferš je v procesu proti Iztoku Podbregarju zatrdil, da je v nasprotju s pravili OVSE leto in pol vohunil …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

Sojenje Podbregarju: ključna priča obsojena zaradi izdaje tajnih podatkov

Denis Poljak, ki je potrdil navedbe bivšega vodje Sove Podbregarja o vpletenosti CIA v zdravljenje Drnovška, je bil pred tem …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

0 komentarjev

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje obvezna polja.

Zadnje objavljeno