Skladi ugotavljajo, kdo je preveč premožen za neprofitno najemnino

V Ljubljani več kot eden izmed desetih po novi zakonodaji prvič preverjenih najemnikov neprofitnih stanovanj do neprofitne najemnine ni več upravičen, v Mariboru skoraj vsak šesti.

Foto: jaime.silva/Flickr

Izmed vseh nesmotrnosti v stanovanjski zakonodaji v oči morda najbolj bode ta, da obstaja določen del najemnikov, ki imajo doživljenjsko pravico do neprofitne najemnine v državnem ali občinskem stanovanju, ne glede na njihovo premoženje in dohodke. Medtem pa neprofitnih stanovanj za revnejše primanjkuje.

Stanovanjski skladi za nekatere najemnike neprofitnih stanovanj še danes ne morejo vedeti, ali so ti glede na svoje dohodke še vedno upravičeni do neprofitne najemnine. Zakonodaja jim namreč prepoveduje, da bi preverili njihovo finančno in premoženjsko stanje, če so najemniki bivši imetniki stanovanjske pravice. Ti so pravico do neprofitnega stanovanja dobili na podlagi tako imenovanega Jazbinškovega zakona v začetku devetdesetih let.

Krog najemnikov, ki jih skladi lahko preverijo, se je letos sicer povečal. Skladi so z junija sprejeto novelo stanovanjske zakonodaje dobili pravico, da lahko preverijo dohodek in premoženje vseh najemnikov, ki so se v neprofitno stanovanje vselili pred letom 2003 in niso bivši imetniki stanovanjske pravice. Med tistimi, ki so jih stanovanjski skladi letos preverili prvič – teh je v dveh največjih slovenskih mestih okoli 1175, so odkrili tudi takšne, ki bi si zlahka privoščili plačilo tržne najemnine.

Koliko premožnejših živi v neprofitnih stanovanjih?

Od sprejetja zakonodaje, ki določa, da lahko stanovanjski skladi preverjajo premoženjsko in dohodkovno stanje vseh najemnikov, razen imetnikov stanovanjske pravice, mineva pol leta. Stanovanjski skladi so v tem času uspeli preveriti večino tistih, ki so se v njihovo stanovanje vselili pred letom 2003. Na Pod črto smo preverili, koliko najemnikov neprofitnih stanovanj v lasti ljubljanskega občinskega in mariborskega medobčinskega stanovanjskega sklada, ki jih v zadnjih štirinajstih letih skladi niso smeli preverjati, ni bilo upravičenih do neprofitne najemnine.

Izkazalo se je, da precej. V Ljubljani je bil to več kot vsak deseti najemnik neprofitnega stanovanja, ki je v njem prebival že pred sprejetjem stanovanjske zakonodaje leta 2003, v Mariboru pa skoraj vsak šesti. V Ljubljani je torej premoženjski in/ali dohodkovni cenzus presegalo okoli 12 odstotkov oziroma 102 najemnika, v Mariboru pa 15,4 odstotka oziroma 50 najemnikov.

Najemnik z najvišjim dohodkom, ki je plačeval neprofitno najemnino, je Ljubljančan: njegov mesečni zaslužek znaša več kot 4.200 evrov. Cenzus za ohranitev neprofitne najemnine je sicer izjemno visok: znaša namreč dvakratnik slovenske plače, kar pomeni, da bi pravico do neprofitne najemnine obdržal tudi, če bi zaslužil več kot 2.000 evrov mesečno.

Rekorderja med dvočlanskimi gospodinjstvi sta posameznika, ki sta kljub skupni mesečni plači v višini 6.400 evrov, stanovala v neprofitnem stanovanju in plačevala neprofitno najemnino. V Mariboru je največji dohodkovni presežek dosegla tričlanska družina, katere skupni dohodek znaša 4.366 evrov.

Tudi med tistimi, ki so presegali premoženjski cenzus, so se našle družine in posamezniki, ki neprofitnega stanovanja in neprofitne najemnine za preživetje ne potrebujejo. V Ljubljani neprofitno stanovanje koristi štiričlanska družina, katere premoženje dosega skoraj pol milijona evrov. Med posamezniki najbolj izstopa oseba, katere premoženje je ocenjeno na 233.700 evrov. V Mariboru je največja prekoračitev premoženjskega cenzusa občutno manjša, a vseeno presega 130.000 evrov. Presegla jo je štiričlanska družina. Meja vrednosti premoženja za štiričlansko družino je sicer 27.600 evrov.

Za spremembe na bolje na področju socialne države si bomo prizadevali tudi v prihodnjem letu. Podprite naše delo v 2018.

Komu so neprofitna stanovanja namenjena?

Neprofitnih stanovanj v Sloveniji primanjkuje. Da bi lahko namestili vse prosilce za neprofitna stanovanja, potrebujemo še okoli 9.000 stanovanj. Največje pomanjkanje je v Ljubljani, kjer letno lahko stanovanje zagotovijo le okoli desetini prosilcev.

Da neprofitna stanovanja zasedajo tisti, ki si tržnih ne morejo privoščiti, naj bi zagotavljala stanovanjska zakonodaja. Ta je do nedavnega določala, da lahko stanovanjski skladi vsakih pet let preverjajo, ali so njihovi najemniki še vedno upravičeni do neprofitnega stanovanja in neprofitne najemnine. Z eno izjemo: vsi tisti, ki so pogodbo s stanovanjskim skladom sklenili pred letom 2003, so bili pred preverjanjem varni.

Na Pod črto smo že v začetku lanskega leta opozorili na dejstvo, da zakonodaja, ki določene najemnike ščiti pred rednim preverjanjem finančnega in premoženjskega stanja, povzroča še večje pomanjkanje neprofitnih stanovanj za revnejše. Poleg tega ne omogoča z ustavo zagotovljene enakosti vseh pred zakonom. Neustavnosti v stanovanjskem zakonu je 9. marca letos pritrdilo tudi ustavno sodišče.

Že konec marca 2017 je nato vlada v državni zbor poslala predlog novele stanovanjskega zakona, ki naj bi med drugim to neustavnost odpravila. Junija je bila novela sprejeta. A novela je problem odpravila le delno.

S spremembo zakonodaje so stanovanjski skladi res dobili zakonsko pravico, da lahko redno preverjajo tudi najemnike, ki so se v neprofitno stanovanje vselili pred letom 2003. Teh je v Ljubljani okoli 850, v Mariboru pa 325. Krog najemnikov, ki jih sklad lahko preveri, se je zato v zadnjem letu povečal.

A vseh premožnejših, ki stanujejo v neprofitnih stanovanjih, zaradi spremembe v zakonodaji stanovanjski skladi vseeno ne morejo odkriti.

Vlada je namreč v zakonodajo vrinila izjemo: vsem najemnikom, ki so tudi imetniki stanovanjske pravice, in vsem tistim, ki so ostali v denacionaliziranih stanovanjih, se za to, da bi izgubili privilegij do neprofitne najemnine, ni treba bati. To pomeni, da obstaja dobršen del najemnikov – v Mariboru jih je nekaj čez 300, v Ljubljani okoli 180, katerih pravica do neprofitnega stanovanja je še vedno doživljenjska ne glede na njihove dohodke.

Premožnejši ostajajo v stanovanjih

Z najemniki, ki po ugotovitvah stanovanjskega sklada presežejo dohodkovni ali premoženjski cenzus, javni sklad sicer ne sme prekiniti pogodbe o najemu javnega stanovanja. To lahko stori samo v primeru, ko ima najemnik oziroma njegov partner v lasti drugo nepremičnino, kamor se lahko preseli. Če druge nepremičnine nima, pa stanovanjski sklad bogatejšemu najemniku namesto neprofitne preprosto začne zaračunavati tržno najemnino. Te tržne najemnine stanovanjskim skladom predstavljajo dodatna sredstva za investiranje v nova neprofitna stanovanja.

Na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor menijo, da je zaračunavanje tržne najemnine namesto deložacije smiselno, ker preprečuje nastajanje novih težav, ki bi se lahko pojavile zaradi odpovedi najemnih pogodb. Prav tako opozarjajo, da trenutna ureditev upošteva tudi možnost, da se finančno stanje najemnika ponovno spremeni. Če najemnik ponovno potrebuje subvencionirano najemnino, je postopek pridobitve neprofitne najemnine hitrejši.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Neprofitne najemnine

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Socialna država

Ali dovolj dobro skrbimo za najšibkejše člane družbe? Analiziramo neučinkovitost socialne zaščite v Sloveniji.

37 prispevkov

Domovi za starejše: kaj smo ugotovili

Vsi domovi za starejše ne spremljajo kakovosti svojega dela. Še tisti sistemi, ki so implementirani, so med seboj različni. Delo …

Tema: Socialna država, Zdravstvo
Članek,

Samozaposleni v kulturi: četrtina z dohodkom pod pragom revščine

Država približno dva tisoč samozaposlenim v kulturi priznava pravico kritja prispevka za socialno varnost, za kar nameni letno dobrih sedem …

Tema: Socialna država
Article,

2 komentarja

Tine Zupančič 28. 12. 2017, 15.28

Ni dovolj, da Stanovanjski skladi dobijo pravico preverjanja premoženjskega stanja, zakon jim mora dati OBVEZNOST preverjanja. In to ne na 5 let, pač pa vsakoletno!!!

Denis Leskovar 5. 1. 2018, 23.51

V digitalni dobi bi lahko to preverjali vsak mesec, brez problema.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno