Ustavno sodišče olajšalo položaj tistim, ki si ne morejo privoščiti najema stanovanja

Ustavno sodišče je odločilo, da je lanska ukinitev subvencije najemnin za socialno šibke, za katere ni na voljo neprofitnih stanovanj, postavlja v neenak položaj in jim krati pravico do varnega doma.

Foto: Igor R./Flickr
Foto: Igor R./Flickr

Že marca smo na podcrto.si opozorili, da pri politiki neprofitnih najemnin in neprofitnih stanovanj prihaja do vse večjih razhajanj. Število prosilcev za neprofitna stanovanja je vse večje, medtem ko število neprofitnih stanovanj primanjkuje. Trenutno v Sloveniji na neprofitno stanovanje čaka okoli 6600 prosilcev, medtem ko prostih neprofitnih stanovanj praktično ni.

Do aprila lani je razkorak med tistimi, ki so bili do neprofitnega stanovanja upravičeni, pa ga zaradi pomanjkanja teh stanovanj niso dobili, in tistimi, ki so živeli v neprofitnem stanovanju, praktično izničila subvencija neprofitne najemnine. Najemniki tržnih stanovanj so bili dvojno subvencionirani: neprofitni del najemnine sta vsaka do polovice plačevali občina in država, medtem ko je tržni del najemnine v celoti plačevala občina. Zaradi subvencije na tržno najemnino je bila streha nad glavo dostopna tudi tistim, za katere je neprofitnih stanovanj zmanjkalo.

Zakon o uravnoteženju javnih financ občin, ki je bil sprejet lani pomladi, pa je pravico do tržnega dela najemnine ukinil.

To je za najranljivejši del družbe, ki je bil prej dvojno subvencioniran – ministrstvo ocenjuje, da je takšnih posameznikov okoli 3700 – pomenilo hudo poslabšanje položaja. Več kot eno leto so morali za najemnino plačevati med 50 in 90 odstotkov več kot prej, ocenjuje Alenka Hebar Lavrič, vodja neprofitne organizacije Prelomi, ki pomaga zadolženim in deložiranim posameznikom. Ukinitev subvencije je tako je mnoge porinilo v globoke dolgove. »Prej ni bilo velike razlike med neprofitno in tržno najemnino, to pa je bila poteza države, ki je ljudem vzela ogromno pravic,« dodaja.

Zaradi ukinitve tržnega dela neprofitne najemnine so najemniki, ki so v enakem finančnem položaju, v izrazito neenakem socialnem položaju. Njihovega položaja na najemniškem trgu namreč ne določa lastno stanje, temveč to, ali je država v njihovi občini uspela zagotoviti dovolj neprofitnih stanovanj.

Na različno obravnavo državljanov in posledično neustavnost zakona je prva opozorila varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer. Že lani je namreč vložila zahtevo za oceno ustavnosti 25. člena Zakona o ukrepih o uravnoteženju javnih financ občin, ki ukinja subvencijo na tržno najemnino.

Ustavno sodišče je včeraj soglasno pritrdilo varuhinji človekovih pravic. Ker vladni poseg v Zakon o uravnoteženju javnih financ občin najemnike obravnava neenako, je v nasprotju s splošnim načelom enakosti pred zakonom, ki jo zagotavlja 14. člen ustave.

Državni zbor ima sedaj leto dni časa, da neustavnost odpravi. Ustavno sodišče je določilo tudi, da se mora do odprave neskladja upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, plačati polna subvencija za najemnino stanovanja – tako za tržni kot za neprofitni del.

Vlada je ustavnemu sodišču sicer predlagala, da zahtevo varuhinje človekovih pravic po preverjanju ustavnosti zakona zavrne. Vlada je še navedla, da je bil poseg v zakon nujen iz vidika vzdržnosti javnih financ: ker se je število upravičencev do neprofitne najemnine tako povečalo, naj bi bili vplivi na državni in občinske proračune preveliki. Gorenjski glas je takrat navajal izračune za nekatere gorenjske občine: kranjska bi z ukinitvijo subvencij prihranila 45.000 evrov na leto, jeseniška 25.000 evrov na leto, škofjeloška pa 20.000 evrov na leto. Po ocenah ministrstva za javno upravo naj bi z ukinitvijo subvencij vse občine skupaj letno prihranile 1,6 milijona evrov, državni proračun pa 400.000 evrov.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Socialna država

Ali dovolj dobro skrbimo za najšibkejše člane družbe? Analiziramo neučinkovitost socialne zaščite v Sloveniji.

41 prispevkov

Revščina v Sloveniji: kje smo danes

Čeprav beležimo gospodarsko rast, več kot 13 odstotkov ljudi živi v revščini, med njimi ogromno samozaposlenih.

Tema: Socialna država
Mnenje,

Zakaj mora biti delo domov za starejše bolj transparentno

Domovi za starejše v Sloveniji niso primorani spremljati kazalnikov kakovosti dela. Zato zakonodajalec ne pozna situacije, ki naj bi jo …

Tema: Socialna država
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno