Po objavi naših člankov odstopil predsednik upravnega odbora slabe banke

Marko Simoneti je odstopil, ker je ocenil, da ne uživa več zaupanja vseh članov vlade. Zaupanje vanj so omajali posnetki pogovorov direktorjev slabe banke, na katerih se pogovarjajo o obvodih Lahovnikovega zakona.

SlabaBanka2

Marko Simoneti je včeraj med sejo vlade odstopil z mesta predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Simonetija je vlada povabila na sejo, da pojasni okoliščine v zvezi z obvodi Lahovnikovega zakona, o katerih so direktorji DUTB razpravljali na sejah upravnega odbora.

Simoneti je po lastnih besedah odstopil, ker je »dokončno spoznal, da osebno ne uživam več tistega minimalnega zaupanja s strani vseh članov Vlade RS, ki je potrebno za uspešno opravljanje te zahtevne funkcije.«

Marko Simoneti. Foto. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani
Marko Simoneti.
Foto. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani

Koalicijski stranki DeSUS in SD sta že pred sejo vlade povedali, da sta Simonetiju odrekli svojo podporo kot predsedniku upravnega odbora DUTB. Simoneti je bil na mesto neizvršnega direktorja DUTB imenovan aprila lani, predsednik upravnega odbora pa je postal oktobra lani.

Povod za Simonetijev odstop so posnetki pogovorov sej upravnega odbora, ki smo jih pridobili na podcrto.si. S posnetkov je razvidno, da so direktorji DUTB, oziroma slabe banke, kot je pogovorni izraz za to inštitucijo, iskali obvode Lahovnikovega zakona. Posnetki kažejo, da je bil Simoneti eden glavnih zagovornikov takih obvodov.

Leta 2010 je tako imenovani Lahovnikov zakon omejil plače direktorjev državnih podjetij na tri- do petkratnik povprečne plače v podjetju – odvisno od pozicije direktorja in panoge podjetja.

Po ustanovitvi leta 2013 je slaba banka od državnih bank prevzela za okoli pet milijard evrov slabih posojil. Nekatera izmed teh posojil je slaba banka konvertirala v lastniške deleže v podjetjih in tako postala njihova delna ali popolna lastnica. Tako so nekatera prej zasebna podjetja postala podjetja v javni lasti.

Posnetki kažejo, da so bili direktorji slabe banke seznanjeni z obvodom Lahovnikovega zakona v podjetju Cimos v lasti DUTB.

Junija 2015 je postal direktor Cimosa Gerd Rosendahl. Rosendahl v Cimosu dobil plačo 6500 evrov bruto, kar je v skladu z Lahovnikovim zakonom. Obenem je Rosendahl prek nemške podružnice Cimosa, podjetja Cimos Germany, dobil dodatno plačo. Višine te plače v Cimosu ne želijo razkriti.

Tri  ostale člane uprave Cimosa so v družbi »degradirali« na pozicije izvršnih direktorjev izven uprave, da bi jim tako lahko izplačali višje plače. Plač direktorjev, ki niso člani uprav, Lahovnikov zakon ne omejuje.

Obvod Lahovnikovega zakona so po posnetkih sodeč uporabili tudi v slabi banki. Enega izmed nekdanjih zaposlenih, Finca Janneja Harjunpää, so zaposlili na delovno mesto izven upravnega odbora DUTB, čeprav bi moral biti glede na svoje zadolžitve po ugotovitvah računskega sodišča član upravnega odbora. Harjunpää je v DUTB dobival plačo 30.000 evrov bruto na mesec, kar je več od plač, ki so jih dobivali izvršni direktorji slabe banke.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Banke

Preiskujemo nepravilnosti in neetičnosti v poslovanju slovenskih bank.

22 prispevkov

Računsko sodišče potrjuje ugotovitve Pod črto o spornih poslih slabe banke

Pri Pod črto smo konec 2016 opozarjali na sporne poslovne prakse slabe banke. Letos končana revizija računskega sodišča je te …

Tema: Banke
Članek,

Kaj je razkrila naša preiskava jamstvene sheme

Preiskali smo, zakaj je protikrizni ukrep, ki naj bi pomagal zagnati gospodarstvo, davkoplačevalce stal več kot 60 milijonov evrov.

Tema: Banke
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno