Računsko sodišče potrjuje ugotovitve Pod črto o spornih poslih slabe banke

Pri Pod črto smo konec 2016 opozarjali na sporne poslovne prakse slabe banke. Letos končana revizija računskega sodišča je te prakse potrdila.

Sedež DUTB na Davčni ulici v Ljubljani

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slaba banka, kot je pogovorno znana, ni zagotovila enakopravne obravnave potencialnih kupcev terjatev. Prav tako do konca leta 2015 ni vzpostavila postopkov, ki bi originalnim dolžnikom onemogočili kupovanje terjatev do samih sebe po znižani ceni. V letih 2014 in 2015 je mimo določil javnega naročanja podelila za skoraj  900.000 evrov poslov za najem različnih storitev. Nekaterim ponudnikom storitev je te plačala, čeprav so jih slabo izvedli ali jih celo niso izvedli. Svojim direktorjem je izplačala za 348.000 evrov previsoke plače.

To so le nekateri izmed poudarkov revizije o poslovanju slabe banke v letih 2014 in 2015, ki jo je računsko sodišče izdalo v začetku letošnjega julija. Revizijsko poročilo je poslovanju DUTB v teh letih izreklo negativno mnenje.

Zaključki revizije potrjujejo ugotovitve preiskave Pod črto o spornih praksah v slabi banki iz leta 2016. Na podlagi naših razkritij je nato ministrstvo za finance okrepilo nadzor nad poslovanjem slabe banke.

Plačevanje direktorjev

Jeseni 2016 smo pri Pod črto pridobili posnetke pogovorov direktorjev slabe banke na sejah upravnega odbora in na njihovi podlagi objavili serijo člankov o spornih poslih te inštitucije, ki je od slovenskih bank leta 2014 v upravljanje prevzela za več milijard evrov slabih terjatev.

V prvem članku smo opozorili na namere vodstva slabe banke izogniti se zakonskim omejitvam višine plač direktorjev podjetij v lasti slabe banke. V Cimosu, ki je zaradi neodplačanih posojil (začasno) končal v lasti slabe banke, so direktorju Gerdu Rosendahlu poleg plače matične družbe nakazovali še dodatna plačila iz hčerinske družbe Cimosa v Nemčiji. Tako je lahko Rosendahl dobil višjo plačo od zakonske omejitve. Zaradi naših razkritij v zvezi z iskanjem zakonskih obvodov za izplačevanje višjih plač je nato konec leta 2016 odstopil takratni predsednik upravnega odbora Marko Simoneti.

Računsko sodišče je v reviziji potrdilo izogibanje zakonskim omejitvam plač direktorjev družb v lasti DUTB. Upravni odbor slabe banke »se je strinjal z določanjem prejemkov [direktorjev družb v lasti DUTB] na način, ki je pomenil izogibanje [zakonskim] omejitvam,« so zapisali v reviziji. V posebnem povzetku revizije pa so še zapisali, da »upravni odbor ni enotno obravnaval zadev s področja prejemkov članov poslovodstev družb v lasti DUTB in pri obravnavi plačnega paketa predsednika uprave gospodarske družbe ni ravnal v skladu z internimi akti«. Za katerega predsednika uprave gre, računsko sodišče ne razkriva. Zelo verjetno pa gre prav za Gerda Rosendahla, nekdanjega direktorja Cimosa.

Prodaja terjatev

Pri Pod črto smo opozorili tudi na odsotnost nadzora nad prodajo terjatev v lasti slabe banke. Slaba banka bi morala preprečiti kupovanje terjatev originalnim dolžnikom. Na primer, če je bilo neko podjetje eni izmed bank dolžno milijon evrov, ta terjatev pa je bila nato prenesena na slabo banko, potem slaba banka te terjatve istemu podjetju ne bi smela prodati po znižani ceni. Tako bi se namreč podjetje izognilo plačilu dela dolga.

Pri Pod črto smo pisali, da nekdanji glavni izvršni direktor slabe banke Torbjörn Mansson ni bil preveč navdušen nad preverjanjem, komu slaba banka prodaja terjatve. Tudi računsko sodišče je zdaj ugotovilo, da slaba banka »do konca leta 2015 ni vzpostavila postopkov, ki bi preprečevali možnost, da bi lahko kreditorji, katerih terjatve so bile prenesene na DUTB, odkupili terjatve nazaj z diskontom«.

Računsko sodišče še posebej izpostavlja posel paketne prodaje do štirih družb v letu 2015. Kot gre sklepati iz revizije, gre za prodajo terjatev do podjetij ACH, Elan, Polzela in Adria Airways. V primeru prodaje teh terjatev »ni vnaprej opredelila osnovnih elementov prodajnega postopka, kriterijev in meril za izbor ponudnikov ter v javnih objavah ponudnikom ni dala popolnih informacij. […] DUTB ni zagotovila najvišje možne konkurence med ponudniki, ni zagotovila, da bi se vabilu k oddaji ponudb odzvali vsi potencialni ponudniki, ni zagotovila enakopravne obravnave ponudnikov in je z načinom vodenja prodajnega postopka vplivala tudi na doseženo prodajno ceno. V procesu prodaje je bila v časovni stiski in ponudniki niso imeli dovolj časa za pripravo kakovostnih ponudb, o pravnem pregledu osnutka prodajne pogodbe pa ni dokazil,« so na računskem sodišču zapisali v reviziji.

O poslu s temi terjatvami smo obširno pisali tudi pri Pod črto. Slaba banka je po znižani ceni terjatve do ACH v vrednosti 105,4 milijona evrov prodala ameriški banki Bank of America Merrill Lynch (okrajšano: BAMLI). Nato pa je ACH BAMLI-ju uspel poplačati celotnih 105,4 milijona evrov terjatev. Razlika do prodajne cene terjatev, ki je bila nižja kot 105 milijonov evrov (pri slabi banki točne prodajne cene ne želijo razkriti), pa je bil dobiček BAMLI-ja na račun slovenskih davkoplačevalcev.

Strah pred revizorji

Pri Pod črto smo pisali še o strahu direktorjev slabe banke pred računskim sodiščem. Nekdanji predsednik upravnega odbora Marko Simoneti pa je na sestanku notranje revizijske komisije slabe banke med drugim dvomil v sposobnost revizorjev računskega sodišča razumeti kompleksnost upravljanja s terjatvami na DUTB.

Ena izmed udeleženk sestanka revizijske komisije je takrat opozorila na nedosledno beleženje nekaterih stroškov zunanjih svetovalcev, je razvidno iz posnetkov pogovorov, ki smo jih pridobili pri Pod črto. V DUTB namreč za nekatere svetovalce niso beležili, glede katerih zadev svetujejo slabi banki.

Računsko sodišče je zdaj ugotovilo, da je slaba banka eni izmed odvetniških družb plačala 57.000 evrov za storitve, ki niso bile opravljene. Enemu izmed zunanjih svetovalcev je plačala skoraj 24.000 evrov, dokazila o izvedenih storitvah pa ne obstajajo. »V letu 2015 DUTB ni preprečila podvajanja storitev svetovanja dveh zunanjih izvajalcev. V primeru ene gospodarske družbe je povrnila stroške svetovalnih storitev v znesku 53,9 tisoč evrov brez utemeljenih razlogov in namesto drugih lastnikov plačala 2 tisoč evrov za izdelavo projekta sanacije stanovanjskega naselja,« so še zapisali v reviziji računskega sodišča.

Ob tem je po ugotovitvah računskega sodišča slaba banka v letih 2014 in 2015 zunanjim izvajalcem plačala skupno 882.000 evrov storitev, ki jih je naročila v nasprotju z zakonom o javnem naročanju.

Plače direktorjev slabe banke

Po ugotovitvah računskega sodišča je slaba banka svojim direktorjem v letih 2014 in 2015 izplačala skupno 348.000 evrov plač, za katere ni bilo pravne podlage za izplačilo. Največji del tega denarja je šel za povišanje plače in izplačilo prispevkov na plačo nekdanjemu glavnemu izvršnemu direktorju Torbjörnu Manssonu.

Kot smo leta 2016 razkrili pri Pod črto, nekdanji predsednik upravnega odbora slabe banke Marko Simoneti po izplačilih Mannsonu ni niti vedel, koliko denarja in na kakšni podlagi je slaba banka dejansko plačala Mannsonu.

Svojim direktorjem je slaba banka po ugotovitvah računskega sodišča obenem neupravičeno izplačala še skupno 13.600 evrov za svetovalne storitve.

Odgovorni dve vladi

Glede na to, da je bila revizija dela slabe banke v letih 2014 in 2015 objavljena šele letos, so po trditvah DUTB več ugotovljenih pomanjkljivosti že odpravili. Pri DUTB so v sporočilu za javnost zapisali, da so po letu 2015 »znatno izboljšali svoje delovanje«. Ostale pomanjkljivosti bo DUTB »v skladu z zakonom in na podlagi presoje gospodarnosti upoštevala,« še pišejo pri slabi banki.

Najbolj odgovornih za ugotovljene nepravilnosti v slabi banki ni več. Vlada je namreč v letih 2014 in 2015 zamenjala vodstvo slabe banke. Nato je leta 2016 po razkritjih Pod črto odstopil takratni predsednik DUTB, Marko Simoneti.

Vprašanje pa je, zakaj so odgovorni dopustili slabo delo vodilnih v DUTB v letih 2014 in 2015. Za pravilnost delovanja DUTB sta poleg njenih direktorjev odgovorna ministrstvo za finance in vlada. Vlada imenuje in odstavlja neizvršne, pa tudi izvršne direktorje slabe banke. Ob tem pa DUTB o svojem delovanju tudi poroča ministrstvu za finance.

V času ugotovljenih nepravilnosti sta nad slabo banko bdeli dve vladi: vlada Alenke Bratušek s finančnim ministrom Urošem Čuferjem do septembra 2014 in nato trenutna vlada Mira Cerarja s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem.

Mateja Vraničar Erman, ki trenutno vodi finančno ministrstvo, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije v odzivu na revizijo povedala, da so po letu 2015 okrepili nadzor nad delovanjem slabe banke.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #DUTB #slaba banka

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: Banke

Preiskujemo nepravilnosti in neetičnosti v poslovanju slovenskih bank.

22 prispevkov

Kaj je razkrila naša preiskava jamstvene sheme

Preiskali smo, zakaj je protikrizni ukrep, ki naj bi pomagal zagnati gospodarstvo, davkoplačevalce stal več kot 60 milijonov evrov.

Tema: Banke
Članek,

Jamstvena shema: kako so se podjetja izognila plačilu dolga do države

Banke so pri podjetjih, ki niso uspela odplačati posojil, unovčile za 75 milijonov evrov državnih poroštev. Država je nato od …

Tema: Banke
Članek,

3 komentarji

Roma naprudnik 26. 7. 2018, 19.17

Eden zelo redkih člankov,kjer ni omenjena SDS.

Vane Urh 28. 7. 2018, 12.57

Pohvalno za Pod črto in žalostno za Vlado, da mora "zunanji revizor" kot je v tem primeru medij Pod črto razkriti nepravilnosti v delovanju državnih aparatov!

Sveti Peter 4. 8. 2018, 16.22

toplo priporočam avtorjem, da preverijo koliko denarja je bilo nakradenega pred nekaj leti (in še zmerom) iz naslova upravljanja in vzdrževanja objektov DUTB (vse nepremičnine, ki jih je prejel)... 1mil+ !!!!!

poglejte zakaj so razpis ponovili, ko ni zmagala DUTBjeva ISKRA... v drugo so seveda dobili...

oh jaaa...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno