Zakaj se na slabi banki bojijo računskega sodišča

Direktorji slabe banke so se težavam v inštituciji posvetili šele takrat, ko jim je za ovratnik pričelo dihati računsko sodišče.

SlabaBanka5-1

Revizija računskega sodišča, izdana marca lani, za direktorje družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke, kot jo imenujemo pogovorno, ni bila prijetno branje. Revizorji so v poročilu zapisali: »DUTB je v letu 2013 poslovala neučinkovito in negospodarno, o pravilnosti poslovanja v letu 2013 pa ji je računsko sodišče izreklo negativno mnenje.«

Slaba banka je zdaj spet pod drobnogledom revizorjev. Januarja letos je računsko sodišče napovedalo novo revizijo DUTB – tokrat bo preverilo poslovanje slabe banke v letih 2014 in 2015. Kot gre sklepati iz posnetkov pogovorov direktorjev slabe banke, so zaradi nove revizije precej zaskrbljeni. Zavedajo se, da v preteklosti niso sprejeli vseh ukrepov za zagotavljanje pravilnosti poslovanja slabe banke in da niso bili seznanjeni z informacijami o plačah vodilnih v DUTB. Obenem pa dvomijo v sposobnosti revizorjev, da slednji razumejo kompleksnost delovanja slabe banke.

Vodilne je bilo strah policije

Zakon, ki je vzpostavil slabo banko, določa, da ima računsko sodišče pristojnost revidirati pravilnost in smotrnost njenega poslovanja. To pristojnost je sodišče izkoristilo že decembra leta 2013 in napovedalo revizijo poslovanja DUTB.

Ugotovitve v dobro leto pozneje izdanem revizijskem poročilu računskega sodišča niso bile vzpodbudne. DUTB je mimo javnih naročil v tem letu podelila za skoraj 1,3 milijona evrov dvema svetovalnima družbama, kadrovski in turistični agenciji. Plače direktorjev v tistem letu niso bile v skladu s politiko prejemkov DUTB. Neizvršni direktorji DUTB pa niso učinkovito nadzirali izvršnih direktorjev pri naročanju storitev zunanjih izvajalcev in spremljali izvajanja storitev teh izvajalcev. Slednji namreč slabi banki niso predložili dokazov, da so dejansko izvedli storitve, za katere so bili plačani.

»Zaradi nepreglednosti poslovanja DUTB pri naročanju nekaterih zunanjih svetovalnih storitev […] v skupnem znesku 3.054.118 evrov, ni bilo mogoče preveriti, katere storitve teh družb so bile dejansko opravljene,« so zapisali revizorji. Poleg omenjenih so revizorji ugotovili še nekaj drugih nepravilnosti ali negospodarnosti pri poslovanju DUTB.

Pred izdajo revizijskega poročila marca lani je računsko sodišče proti koncu leta 2014 slabo banko seznanilo z nekaterimi ugotovitvami revizije, gre sklepati iz posnetkov pogovorov upravnega odbora DUTB. Upravni odbor so takrat sestavljali neizvršni direktorji Lars Nyberg (predsednik upravnega odbora DUTB), Carl-Johan Lindgren, Arne Berggren in Mitja Mavko ter izvršni direktorji Torbjörn Mansson (glavni izvršni direktor), Aleš Koršič in Janez Škrubej. Neizvršni direktorji imajo v upravnem odboru nalogo nadzirati pravilnost in gospodarnost dela izvršnih direktorjev. Slednji pa vodijo dejansko poslovanje slabe banke.

Direktorje DUTB so takrat skrbele predvsem morebitne kazenske ovadbe na podlagi ugotovitev revizorjev, je razvidno iz posnetkov pogovorov. Predsednika upravnega odbora DUTB Nyberga je tako zanimalo, ali revizorji slabi banki očitajo kakšna kriminalna dejanja in ali so o ugotovitvah obvestili sodišča. Eden izmed ostalih direktorjev mu je pojasnil, da je edina občutljiva zadeva plačevanje storitev zunanjim izvajalcem. V teh primerih namreč DUTB ni pridobila konkurenčnih ponudb. Vendar, »mislim, da posledic ne bo,« je bil prepričan ta direktor.

Vendar Lars Nyberg ni bil pomirjen. Omenil je poročanje televizije POP TV v tistem času, da so revizorji na nepravilnosti v slabi banki opozorili finančno ministrstvo. V prispevku sicer Katarina Matejčič med drugim pove, da je na delovanje slabe banke pozorna tudi policija.

»Mi o tem nismo dobili informacij,« mu odgovori eden izmed ostalih direktorjev. Ker slaba banka ni dobila zahtev računskega sodišča po določeni originalni dokumentaciji, direktor predvideva, da niso osumljeni kaznivih dejanj. »Seveda mora policija raziskati govorice, ki bi se lahko pojavile v javnosti. A govorimo o govoricah,« še pove ta direktor.

Nyberg nato ostale direktorje vpraša, ali bi policija začela preiskovati tudi POP TV, če bi na slabi banki sami sprožili govorice o tej medijski hiši. »Tako to po navadi deluje v Sloveniji – če želiš nekoga očrniti, vložiš zoper njega kazensko ovadbo, pri tem pa ni pomembno, kakšen je nato dejanski rezultat te ovadbe …,« Nybergu pojasni nekdo od ostalih direktorjev.

Nyberg nato zaključi, da če računsko sodišče v povzetku ugotovitev ni vključilo kazenskih ovadb, pričakuje, da do teh ne bo prišlo. Obenem pa pove: »Zbal sem se, mislim Janneja [Harjunpääja] smo zaposlili brez … Zapisana je trditev, da bi lahko naš denar bolje porabili, predvsem ko gre za Janneja. Lahko bi ga zaposlili, namesto da smo njegove storitve najemali prek njegove družbe …«

Kot smo že poročali na podcrto.si, je računsko sodišče v reviziji učinkovitosti vzpostavljanja DUTB ugotovilo, da je Harjunpää v letu 2013 – takrat je z DUTB sodeloval še kot zunanji svetovalec – dejansko opravljal delo direktorja področja upravljanja premoženja. Ob tem pa je Harjunpää »prejemal mesečno plačilo, ki je za 2,5-krat presegalo skupno vrednost bruto plače treh vršilcev dolžnosti izvršnih direktorjev in je prejemal tudi plačilo za potne stroške, ki ni bilo dogovorjeno,« je zapisano v revizijskem poročilu.

Dobro leto pozneje, oktobra 2015, je slabo banko obiskala policija. Kot so takrat poročali mediji, naj bi bile razlog preiskav na DUTB prav sumljive sklenitve svetovalnih pogodb slabe banke z zunanjimi izvajalci. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je takrat povedal, da je prav računsko sodišče policiji naznanilo sume kaznivih dejanj pri sklepanju pogodb z zunanjimi izvajalci.

PREBERITE TUDI: Zakaj objavljamo vsebino nekaterih pogovorov članov upravnega odbora DUTB

»Za leto 2014 smo zagotovo mrtvi«

Konec marca lani je vlada zaradi slabega dela neizvršnih direktorjev slabe banke zamenjala tri izmed njih. Carla-Johana Lindgrena, Arneja Berggrena in Mitja Mavka so zamenjali Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Širovnik. Lars Nyberg je takrat še ostal na položaju.

Takrat je računsko sodišče direktorjem DUTB že namignilo, da bodo pričeli z izvajanjem nove revizije delovanja slabe banke, gre sklepati iz posnetkov pogovorov. V ta namen je od DUTB zahtevalo dokumentacijo o njenem delovanju. O zahtevah računskega sodišča so razpravljali na revizijski komisiji upravnega odbora, ki so jo takrat sestavljali Marko Simoneti in Imre Balogh kot neizvršna direktorja DUTB ter neodvisna zunanja članica Tamara Jerman. Naloga komisije je prav nadziranje pravilnosti poslovanja DUTB.

Seja komisije se je najverjetneje odvijala enkrat septembra 2015, gre sklepati iz posnetka. Nekdo izmed prisotnih članom komisije opiše, katere dokumente je od DUTB zahtevalo računsko sodišče. Predsednik komisije Marko Simoneti nato odvrne: »Morali smo dati skoraj 100 odstotkov podatkov o našem delu. [Revizorji računskega sodišča] se bodo osredotočili na delovanje DUTB, kaj počnemo v posameznih primerih (upravljanja s prenesenimi posojili, op. a.). Torej, mislim, da imamo pred seboj veliko dela.«

Simoneti nato našteje, kaj zanima računsko sodišče: »Najemanje zunanjih storitev … Upravni odbor … Notranja revizijska aktivnost v letu 2014. Toda, za leto 2014 nimamo kaj dosti za pokazati, ni tako?« Nekdo nato predlaga, da bi računskemu sodišču odsotnost notranjega nadzora nad delovanjem DUTB v letu 2014 pojasnili z argumentom, da DUTB takrat še ni bila »funkcionalna«.

Simoneti nato opozori: »V prihodnosti moramo biti zelo pozorni, ker računsko sodišče spet prihaja. Osredotočili se bodo na implementacijo [notranjega nadzora nad poslovanjem slabe banke], kako upravljamo s specifičnimi primeri [slabih posojil]. Pogledali bodo dokumente, če terjatev ne prodajamo prvotnim dolžnikom […]. Moramo se pripraviti vsaj za leto 2015. Ker, za leto 2014 smo zagotovo mrtvi. Nič od tega ne obstaja za leto 2014. Te stvari moramo imeti urejene do konca leta (2015, op. a.).«

Kot smo pisali v prejšnji zgodbi o slabi banki, ta do letošnjega leta ni preverjala, komu dejansko preprodaja terjatve do podjetij – oziroma ni preverjala, ali niso terjatve na koncu končale pri prvotnih dolžnikih, ki bi se na tak način izognili poplačilu celotnega posojila, ki je bilo preneseno na slabo banko.

Kot gre torej sklepati iz tega in naslednjega posnetka, so se neizvršni direktorji slabe banke odločili izboljšati nadzor nad delovanjem te inštitucije šele takrat, ko je računsko sodišče napovedalo novo revizijo poslovanja DUTB.

Glede plače Manssona v temi

Zadnja seja revizijske komisije DUTB, ki se nahaja na pridobljenih posnetkih, se je najverjetneje zgodila oktobra ali novembra 2015. Takrat je vlada že odstavila predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga, upravni odbor pa je odstavil glavnega izvršnega direktorja Torbjorna Manssona in za vršilca dožlnosti na to mesto za leto dni imenoval prej neizvršnega direktorja Imreja Balogha. Balogh je septembra letos nato dobil polni mandat glavnega izvršnega direktorja slabe banke.

Razlog za razrešitev obeh je bila takrat po pojasnilih vlade enkratni dodatek k plači Torbjornu Manssonu v višini 114.800 evrov, ki je bil izplačan za nazaj. Izplačilo tega dodatka je odobril Lars Nyberg. S prejemom tega dodatka pa je Mansson dobil višjo plačo, kot bi jo lahko dobil glede na vladno politiko prejemkov v DUTB. Prav tako tudi obstoječa pogodba z Manssonom ni bila v skladu z s takratnimi omejitvami plač vodilnih v slabi banki, je ugotovila vlada.

Iz pogovorov revizijske komisije DUTB oktobra ali novembra lani pa gre sklepati, da neizvršni direktorji slabe banke, ki so bili imenovani z lanskim aprilom, vse do odstavitve Manssona niso vedeli, kakšno plačo prejema slednji. O točni višini plače Manssonu in legalnosti izplačila so se začeli spraševati šele, ko je vlada odstavila Nyberga in naročila upravnemu odboru DUTB, da mora zamenjati tudi Manssona. Spomnimo, neizvršni direktorji morajo bdeti nad pravilnostjo poslovanja slabe banke, kamor spada tudi nadzor nad prejemki vodilnih v DUTB.

Marko Simoneti na sestanku revizijske komisije slabe banke tako pove, da je računsko sodišče od slabe banke zahtevalo dokumentacijo v zvezi s plačo Torbjorna Manssona. Ob tem pa Simoneti ni prepričan, ali so bila izplačila Manssonu sploh legalna. Manssonu je namreč slaba banka poleg slovenske plače v višini 17.000 evrov plačevala še več tisoč evrov socialnih prispevkov na Švedskem in potne stroške v višini 9600 evrov bruto na mesec. Kot je razvidno iz posnetka pogovorov pa Simoneti ni niti vedel, ali je Mansson prispevke na Švedskem dejansko poravnal in ali jim je sporočil pravilno višino prispevkov. Slaba banka je namreč denar za plačilo prispevkov na Švedskem nakazovala na račun Torbjorna Manssona.

Simoneti zato eni izmed zaposlenih na DUTB naroči poglobljeno revizijo izplačil Manssonu. Naroči ji tudi, naj si pri tem pomaga z zunanjimi davčnimi svetovalci, ki se spoznajo na davčno obravnavo tistih, ki prispevke za socialno zavarovanje plačujejo v tuji državi.

»Nimam dobrih odgovorov [glede davčne obravnave Manssona], vem le to, da imamo problem. Velik problem. [Ne vemo], kakšen je bil namen [zaposlitvene] pogodbe [z Manssonom] in kako bomo izvedeli, kakšen je bil namen, kako je bil ta namen implementiran in kdo je implementiral določila pogodbe. Mislim, da je gospod Mansson pogodbo implementiral sam zase.«

Simoneti nato še pove, da je Mansson dobil »švedski status« junija. Verjetno gre za podelitev statusa švedskega davčnega rezidenta Manssonu junija lani. »O tem nismo bili obveščeni. Nato se je plača [Manssonu] zopet spremenila. Ker je bila dodatna sprememba iz slovenskega v švedski sistem. In nas niso niti obvestili! Plača se je takrat povečala za 8000 evrov na mesec!«

Simoneti je s tem verjetno mislil vplačilo socialnih prispevkov za Manssona na Švedskem. Manssonu je namreč DUTB junija lani na račun nakazala slabih 93.000 evrov za plačilo švedskih socialnih prispevkov za mesece od avgusta 2014 do aprila 2015.

Z vprašanji o plači Torbjornu Manssonu kot tudi z vprašanji o ostalem delovanju revizijske komisije pod njegovim vodstvom smo se obrnili na Marka Simonetija. Simoneti nam zadev ni želel uradno komentirati. Izvršni direktor DUTB Aleš Koršič pa nam je v pogovoru povedal, da so bila vsa izplačila Manssonu v skladu z njegovo pogodbo o zaposlitvi in v skladu z vsemi pravili. Slabo banko smo pred več tedni zaprosili za dodaten intervju, v katerem smo želeli izvedeti natančno višino Manssonove plače in razloge zanjo. Intervju so na DUTB tik pred zdajci odpovedali. Na pisna vprašanja, ki smo jim jih poslali pred dobrim tednom dni, do danes niso odgovorili. So pa na slabi banki oktobra lani javno objavili tabelo izplačil plače Torbjornu Manssonu.

mansson.1443701953
Prejemki Torbjorna Manssona, kot jih je medijem pokazala DUTB. Vir: Finance.si

Iz podatkov, ki smo jih pridobili od finančnega ministrstva, pa lahko sklepamo, da je Mansson zaradi najrazličnejši dodatkov v letu 2015 dobil višje neto prejemke, kot jih dovoljujejo predpisi. Od marca lani je bila plača glavnega izvršnega direktorja DUTB, torej Manssona, z vladno uredbo omejena na 17.000 evrov bruto mesečno. Neto plača slovenskega državljana bi pri takšnem bruto znesku znašala 7585 evrov neto. Mansson pa je od 17.000 evrov bruto plačal le akontacijo dohodnine, so nam pojasnili s finančnega ministrstva. Razlog temu je najverjetneje dejstvo, da mu je DUTB prispevke za socialno varnost plačala na Švedskem. Manssonu je tako na računu mesečno ostalo 9327 evrov neto.

Ob tem je Mansson od DUTB dobil še 9600 evrov bruto povračila potnih stroškov na mesec, kar znaša 4800 evrov neto. Namesto 7585 evrov neto je tako Mansson na račun vsak mesec glede na podatke finančnega ministrstva prejel več kot 14.000 evrov neto. Torej skoraj dvakrat več, kot je bila neto omejitev plače na podlagi vladne uredbe.

V zvezi s plačo Torbjorna Manssona je zanimiv intervju novinarjev Dela z Imrejem Baloghom. Balogh je bil v času Torbjorna Manssona na slabi banki tako kot Simoneti neizvršni direktor DUTB. Po odhodu Manssona pa je prevzel njegovo mesto vršilca dolžnosti glavnega izvršnega direktorja. Novinar Dela Nejc Gole je v intervjuju konec oktobra lani Balogha vprašal, zakaj pogodbe z Manssonom novi neizvršni direktorji slabe banke niso popravili že aprila, ko so bili imenovani na položaj, na način, da bi bila ta v skladu z zakonom.

»Delo nas neizvršnih direktorjev je bilo bolj osredotočeno na pravilno delovanje operacij. Fokusirali smo se na pomanjkljivosti, še posebej v regulaciji. Kot je poudarilo tudi računsko sodišče. Politika prejemkov je bila zadeva, o kateri smo nedavno razpravljali, saj stvari niso bile povsem jasne, in večkrat smo govorili, kako bi jo uskladili.« Kot je še poudaril Balogh, pa pogodbe z Manssonom do njegove odstavitve niso uskladili s pravili. Na dodatno vprašanje, zakaj tega niso storili, je Balogh odgovoril: »Notranjih zadev ne bi želel javno komentirati.«

Dvomi v sposobnosti revizorjev računskega sodišča

Sodeč po posnetku pogovora revizijske komisije oktobra ali novembra lani pa plača Torbjorna Manssona ni edino, kar je skrbelo neizvšrne direktorje slabe banke. Direktorji so bili v skrbeh zaradi dolgega seznama dokumentov, ki jih je takrat zahtevalo računsko sodišče v pripravi na naslednjo revizijo delovanja DUTB.

Marko Simoneti, takrat že glavni neizvršni direktor in predsednik revizijske komisije DUTB, na sestanku podrejenim naroči izvedbo notranje revizije delovanja slabe banke na podlagi dokumentov, ki jih je zahtevalo računsko sodišče. »Res ne vem, kako naj se soočimo s to invazijo [računskega sodišča],« ob tem Simoneti komentira zahteve revizorjev. »Kako ustaviti to invazijo,« ga dopolni neizvršni direktor in prav tako član revizijske komisije Janez Širovnik. »Invazije ne moreš zares ustaviti. Lahko jo le pričakuješ. Ne smemo se spraviti v položaj, da bi morali reagirati na revizijo računskega sodišča. Vedeti moramo, kaj so glavne pomanjkljivosti,« na to odgovori Simoneti.

Nekdo izmed prisotnih na seji revizijske komisije nato vpraša, ali bi bilo uporabno iti na sestanek z revizorji računskega sodišča. »Svetovali so mi, naj to storim in da naj tega ne storim. Zelo so občutljivi. Že na finančnem ministrstvu so imeli tak sestanek z računskim sodiščem. Pa so jih sprejeli kar neki vajenci,« pove Simoneti.

Pozneje v pogovoru Janez Širovnik ponovno izrazi strah pred računskim sodiščem. Predajo dokumentacije o delovanju slabe banke računskemu sodišču komentira z besedami: »To je treba malo naštudirati, to ni enostavna zadeva, jaz se tega najbolj bojim. Oni (računsko sodišče, op. a.) bodo zdaj enostavno … bodo začeli sekati.«

Simonetija pa je najbolj strah, da bodo revizorji pod drobnogled vzeli tudi, kako slaba banka upravlja s premoženjem, ki ga je dobila od slovenskih bank. »Zdaj bodo šli na kejse (posamezne primere upravljanja s slabimi posojili, op. a.) […]. Ko bodo začeli presojati kejse, kaj je uspešno in kaj ni, kaj je zakonito, to je eno področje, ki ga v Sloveniji nihče ne razume. Govorimo o insolvenčni zakonodaji. Morda so [v Sloveniji] štirje ljudje, ki približno vedo, zakaj gre. Ko se bodo oni (računsko sodišče, op. a.) tega lotili, bo zelo veselo. Pa kaj je preveč stroškov, pa kaj je premalo, pa kaj je preveč svetovalcev, pa tožb, pa a je stečaj bolje kot prisilna poravnava, pa prisilna poravnava bolje kot izvensodna poravnava. Ko bodo oni začeli tu filozofirati bo veselo. Imajo pa to pristojnost, da se pogovarjajo. Da se pogovarjajo ne le o zakonitosti in o plačah, kar recimo da zastopijo, ampak da se pogovarjajo o poslovanju. Gospodarnost rečejo temu.«

Spomnimo, v prejšnjem članku smo na podcrto.si pisali o spornem primeru upravljanja s premoženjem – terjatvami bank do holdinga ACH. Kot se je izkazalo, na slabi banki ne vedo, kdo je bil končni kupec terjatev ACH-ja, zaradi česar obstaja tveganje, da so terjatve pod ceno kupili prvotni dolžniki, torej menedžerji ACH-ja. V ACH-ju to sicer zanikajo in nasprotno trdijo, da je slaba banka terjatve prodala pod ceno, saj jih je bil ACH sposoben odplačati v celoti.

Ena izmed udeleženk sestanka revizijske komisije je opozorila tudi na nedosledno beleženje nekaterih stroškov zunanjih svetovalcev. V DUTB namreč za nekatere svetovalce niso beležili, glede katerih zadev svetujejo slabi banki. Simoneti to komentira z besedami: »Se mi zdi, da bo zelo logično, da bo tu naslednja stvar. Ker racionalnosti teh ‘kejsov’ (upravljanja s premoženjem, op. a.), kot sem jaz začel, kaj je insolvenca, kaj stečaj, se bodo raje izognili. Ker bodo izpadli neumno, če bodo začeli kaj pisati. Si ne bodo upali, ker se bo kdo začel smejati. Ampak tole, da ni alocirano po kejsih (stroški svetovalcev, op. a.), to je pa klasika.«

Nek drug udeleženec sestanka nato pojasni, da bodo pet do deset takšnih svetovalcev »polovili za nazaj« – torej naknadno ugotovili, pri katerih primerih so svetovali.

Med pogovorom ena izmed udeleženk sestanka potoži še nad različno obravnavno slovenskega računskega sodišča pri revidiranju DUTB in revidiranjem irske slabe banke, ki jo je izvedel irski generalni revizor – komptroler. »Ko sem brala poročilo irskega komptrolerja o reviziji Name (irske slabe banke, op. a.) – tisto je vsebinsko poročilo. Mogoče bi se enkrat te ljudi (predstavnike slovenskega računskega sodišča, op. a.) skupaj peljalo na Irsko pa se gre pogledati Namo pa irskega komptrolerja.«

Neizvršni direktor Janez Širovnik na to odvrne: »Veste, kako je to. A vam lahko nekaj povem. V živalski vrt jih boste peljali. Da človek ve, kako zahod funkcionira, mora biti tam vsaj pet let, da pride notri. To jaz osebno trdim.«

Kot rečeno smo za komentar pogovorov revizijske komisije prosili njenega predsednika Marka Simonetija, a zadev uradno ni želel komentirati.

Za mnenje o izraženem dvomu neizvršnih direktorjev slabe banke v sposobnosti računskega sodišča pri revidiranju upravljanja s premoženjem smo povprašali tudi predsednika sodišča Tomaža Vesela. Odgovoril nam je, da v Sloveniji nihče ne dela tako kompleksnih revizij, kot jih izvaja računsko sodišče. To dokazujejo revizije, kot so upravljanje z naložbo v TEŠ6 ali skoraj končana revizija upravljanja s terjatvami na Novi ljubljanski banki, je povedal Vesel. Dvomiti v sposobnosti računskega sodišča pomeni dvomiti v svoj lastni nadzor, kar pomeni dvomiti v lastno delo, meni Vesel.

Vesela smo vprašali tudi, kaj meni o tem, da bi jih predstavniki slabe banke peljali na ekskurzijo na Irsko. »Ne vem na čigavem zelniku je to zraslo. Sigurno pa ne more iz tega nastati dobra jed. Imamo dobre kontakte z irskim generalnim revizorjem. Sem se zelo dobro prepričal pri njih, kako se stvarem streže,« je povedal Vesel. Poudaril je še, da so prav zaradi revizije slabe banke že odšli na obisk na Irsko, »ampak sami.«

Tomaž Vesel je sicer po objavi našega članka o izogibanju določil Lahovnikovega zakona na slabi banki  za časnik Dnevnik povedal, da po njegovem prepričanju Marko Simoneti ni več primeren za vodenje DUTB. Lahovnikov zakon omejuje višino plač vodilnih v državnih podjetjih. Simoneti pa je sodeč po posnetkih pogovorov iskal obvode zakona, ki bi direktorjem državnih podjetij omogočili izplačilo višjih plač od omejitev, ki jih določajo predpisi.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Banke

Preiskujemo nepravilnosti in neetičnosti v poslovanju slovenskih bank.

16 prispevkov

Shizofrenost slabe banke

Odgovorni nas po eni strani vseskozi prepričujejo, da je s slabo banko vse v najlepšem redu. Po drugi strani pa …

Tema: Banke
Mnenje,

DUTB zaradi spora s Savo s stroški financiranja izgubila do 7,5 milijona evrov

Slaba banka je za obresti na posojila, s katerim je plačala prenos terjatev Save na DTUB, plačala okoli 7,5 milijona …

Tema: Banke
Članek,

2 komentarja

Milan 24. 10. 2016, 07.37

Dober članek. predlaga, da raziščete še, zakaj hoče DARS in ministrstvo za okolje na vsak način avtocesto do Velenja tam, kjer je največ negativnih učinkov za okolico. Verjetno bi bilo zanimivo pogledati lastniško strukturo zemljišč in objektov na predvideni trasi, pa bo marsikaj bolj jasno.

Johan 25. 10. 2016, 11.53

Dober zapis. Mogoče samo to : Mitja Mavko ni bil razrešen, temveč je DUTB zapustil zaradi bolje plačane pozicije na EBDR, ki mu jo je (verjetno) uredila njegova teta ... državna sekretarka na MF Irena Sodin.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno