Koga je finančna uprava kaznovala zaradi zaposlovanja na črno in zakaj to nima učinka

Visoke kazni in ojačan nadzor ne bo dal želenih rezultatov pri zmanjševanju zaposlovanja in dela na črno. Miselnost Slovencev je jasna: delati na črno ni problematično.

Branje tega prispevka vam bo vzelo približno sedem minut

Foto: Mankica Kranjec
Področje prometa je eno izmed najbolj obremenjenih z delom na črno (slika je simbolična). Foto: Mankica Kranjec

Boj proti sivi ekonomiji. Čarobne besede, ki se za zagovarjanje lastnih parcialnih interesov pogosto znajdejo na ustih politikov, gospodarstvenikov, sindikalistov. Kako bi na primer pokrili izgubo proračuna, če znižamo davke za podjetja? Ali pa morda povišamo socialne izdatke države? Z bojem proti delu na črno, seveda!

Učinkovito zatiranje sive ekonomije samo po sebi seveda ne bo rešilo gospodarskih in socialnih težav naše države. A negativnih učinkov dela na črno in ostalih oblik sive ekonomije ne gre spregledati.

Delo oziroma zaposlovanje na črno je po trditvah profesorja na Univerzi Johannesa Keplerja v Linzu in znanega preučevalca sive ekonomije v svetu, dr. Friedricha Schneiderja, odgovorno za kar dve tretjini sive ekonomije. Ostalo tretjino predstavlja neizdajanje računov. Obseg sive ekonomije naj bi po njegovih zadnjih izračunih za leto 2013 v Sloveniji znašal kar 28 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 8 milijard evrov. Če delo na črno obsega dve tretjini te številke, znaša obseg takega dela slabih 19 odstotkov BDP oziroma 5,3 milijarde evrov.

Več slovenskim strokovnjakom se zdijo te ocene nekoliko pretirane. Pa vendar je Bojan Nastav v svoji doktorski disertaciji o sivi ekonomiji pri nas leta 2009 prišel do podobnih zaključkov. Obseg sive ekonomije, ki jo v grobem definira kot delo na črno, je po njegovih izračunih leta 2007 obsegal 15,6 odstotkov BDP. Torej okoli 5,5 milijarde evrov glede na BDP Slovenije v tistem letu. Zelo podobna številka tisti, ki jo je predlani podal Friedrich Schneider.

Bojan Nastav je naredil še en zanimiv izračun. V kolikor drži, da znaša obseg dela na črno v Sloveniji 15,6 odstotka BDP, potem se v državno blagajno steče za 6 odstotkov BDP manj davkov in prispevkov, kot bi se jih, če sive ekonomije pri nas ne bi bilo. Še nadaljnjega 0,3 odstotka BDP državo stane izplačilo socialnih pomoči tistim, ki so uradno brezposelni, a se preživljajo z delom na črno. Delo na črno tako državo stane 6,3 odstotka BDP oziroma več kot 2,3 milijarde evrov letno, če upoštevamo BDP Slovenije v lanskem letu.

To ni vsa škoda, ki jo povzroči siva ekonomija. Podjetja, ki zaposlujejo na črno, imajo nižje stroške dela. To pa pomeni nelojalno konkurenco tistim podjetjem, ki poslujejo pošteno. Delo na črno pa se lahko maščuje tudi delavcu. V kolikor se ob takem delu poškoduje, mu ne pripadajo ne bolniško nadomestilo za čas brezposelnosti ne posebne ugodnosti iz invalidskega zavarovanja za primere poškodbe na delovnem mestu.

V manj kot letu dni skoraj milijon evrov glob

Kljub temu delo na črno po opažanju finančne uprave (FURS) v Sloveniji ostaja priljubljen način služenja denarja. Finančna uprava je avgusta lani od več inšpektoratov prevzela celotne pristojnosti za kaznovanje zaposlovalcev in delavcev na črno. Predvsem zato, ker je v nekdanjih carinikih dobila dragocen kader za opravljanje teh nalog.

Od takrat do junija letos je pravnomočne globe ali opomine zaradi zaposlovanja in dela na črno izrekla 204 pravnim ter 392 fizičnim in odgovornim osebam v podjetjih, je razvidno iz podatkov, ki smo jih od FURS pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja. Podjetja so morala skupno plačati 656.000 evrov kazni, fizične in odgovorne osebe pa še dodatnih 242.000 evrov kazni.

Od FURS smo obenem pridobili podatke o podjetjih, ki jih je med avgustom lani in junijem letos pravnomočno z globo kaznoval zaradi kršitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Podjetja predstavljamo na spodnjem zemljevidu (podoben zemljevid kršiteljev med leti 2011 in 2014, ko je zaposlovalce na črno kaznovala delovna inšpekcija, je dostopen tu).

Zemljevid: kdo zaposluje na črno

Za podrobnosti o posameznem podjetju klikni na točko na zemljevidu

Je kršiteljev veliko ali malo? Število kršitev je s prejšnjimi leti nehvaležno primerjati, pojasnjuje inšpektorica Manja Kralj s FURS. Zdaj združeni davčna in carinska uprava imata namreč na voljo mnogo več kadra za preganjanje zaposlovalcev na črno, kot ga je imela delovna inšpekcija, ki je prej vodila boj proti zaposlovanju na črno. Zato je tudi ugotovljeno število kršitev lahko večje.

»Z združitvijo carine smo dobili okoli 180 mobilnih oddelkov, ki delajo sedem dni na teden, 24 ur na dan. Razlika v prisotnosti na terenu je bistvena. Torej v možnostih zaznave zaposlitev na črno, ki so najpogostejše na področju gradbeništva in gostinstva in ki zaradi gotovinske narave poslovanja ne puščajo papirnatih sledi.«

Poleg gradbeništva in gostinstva so med bolj rizičnimi še področje prometa (taksisti, prevozniki …) in ostale dejavnosti z velikim obsegom gotovinskega poslovanja, pove Manja Kralj.

Nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno je nemalokrat za inšpektorje velik tehničen zalogaj. Pri gradbiščih je treba pripraviti strategijo, saj lahko delavci uidejo. Kadar se obetajo večje akcije, kjer pričakujejo več delavcev, v nadzoru z mobilnimi oddelki sodelujejo inšpektorji.

Večino teh nadzorov opravijo na podlagi prijav. Z mobilnimi oddelki poskušajo obdelati vse prijave. »Za nujne primere imamo komunikacijski center, ki stopi v kontakt z enoto na terenu, slednja pa se takoj odzove na prijavo,« pove Manja Kralj.

A odstotek prijav, na podlagi katerih inšpektorji ujamejo zaposlovalce na črno, je zelo nizek. »Prijave so zelo nekvalitetne. Brez relevantnih informacij, včasih so podane tudi zaradi sosedske nevoščljivosti. Ali pa so passe,« opozarja Manja Kralj. Več zaposlovalcev na črno odkrijejo z naključnim izbiranjem podjetij za pregled in vzporedno z izvajanjem drugih nadzorov, na primer davčnih pregledov.

Delavci se tudi prepozno odločijo za prijavo. »Na kratek rok lahko z delom na črno res rešiš socialno stisko. Za razumeti je, da delavec v socialni stiski poprime za vsako delo. A na dolgi rok nimaš socialne varnosti. Nekateri pa se načrtno zaposlujejo na črno, da lahko še naprej uživajo socialne transfere. Če bi delavci pravočasno prijavili delodajalca, sami ne bi dobili globe za delo na črno, delodajalec pa bi jih moral zaposliti za nedoločen čas in poravnati vse obveznosti iz dela za nazaj, torej davke in prispevke.« Če pa inšpektorji sami ujamejo delavca, mora tudi ta zaradi dela na črno plačati 1000 evrov kazni, razloži Manja Kralj. Kazen za podjetje pa znaša najmanj 5000 evrov.

Pa podjetja, pri katerih so inšpektorji ugotovili zaposlovanje na črno, delavce nato res zaposlijo za nedoločen čas?

Če ga ne, lahko inšpektor izreče še 5000 evrov kazni. Z isto vsoto inšpektor podjetje oglobi tudi, če delavcu ne plača prispevkov za nazaj.

Drugih ukrepov pa inšpektorji nimajo. Če delavca podjetje kljub dobljenim globam ne zaposli, delavcu ostane le še tožba za zaposlitev na sodišču. Sicer bi lahko FURS podjetju zaradi zaposlovanja na črno tudi izrekel prepoved opravljanja dejavnosti. A to možnost inšpektorji uporabijo le za najhujše, serijske kršitelje.

Toda podjetja delavcev na črno praviloma ne zaposlijo. Delodajalci namreč pogosto trdijo, da je delavec pri njih opravljal le občasno delo. V primeru takega dela pa zakon podjetjem ne nalaga stalne zaposlitve delavca. »Delodajalci iz predala potegnejo sklenjeno podjemno pogodbo in delavca le prijavijo v zavarovanje,« opaža Manja Kralj. In stvar je za delodajalca rešena.

Precej dela na črno je tudi v gostinstvu. Leta 2011 so inšpektorji tako zaradi zaposlovanja na črno kaznovali priljubljen ljubljanski lokal Bikofe. Foto: Google maps
Precej dela na črno je tudi v gostinstvu. Leta 2011 so inšpektorji tako zaradi zaposlovanja na črno kaznovali priljubljen ljubljanski lokal Bikofe. Foto: Google maps

Socialna stiska ali izkoriščanje socialne pomoči?

Ko delavce ujamejo pri delu na črno, imajo večinoma vsi pripravljen en odgovor: ravno so začeli delati, so na uvajanju. Resnični razlogi zato ostanejo skriti.

Pa vendarle so delavci v delo na črno zaradi socialne stiske pogosto tudi prisiljeni, opaža Manja Kralj. »Težko je reči, koliko ljudi dela na črno zaradi socialne stiske in koliko zaradi drugih razlogov. A oboji obstajajo.«

Da si država v svoji ihti v boju s sivo ekonomijo pred tem problemom zatiska oči, opažajo tudi socialni delavci. »Prosilci za socialno pomoč so zelo skrivnostni. A kakšen iskreno pove, da dela na črno. Država pa s socialno zakonodajo takšno obliko dela podpira. Samo od socialne pomoči se namreč ne da preživeti,« je že pred časom avtorju tega prispevka razložila socialna delavka Renata Špoljar s CSD Vič – Rudnik. Socialna pomoč za osebe brez dohodkov in premoženja trenutno znaša 270 evrov na mesec.

Če je delavec zaradi socialne stiske prisiljen delati na črno, ga ne bo ustavila nobena kazen. To pa postavlja pod vprašaj državno strategijo zviševanja kazni za tiste, ki delajo na črno. Pred lansko spremembo zakonodaje je kazen za delo na črno znašala 200 evrov – danes pa znaša 1000 evrov.

Visoke kazni po opažanju FURS tudi delodajalcev ne odvrnejo od zaposlovanja na črno. »Miselnost delavcev in delodajalcev je še kar na ravni, da delo na črno ni problematično,« pove Manja Kralj. Zaradi dodatnih obremenitev študentskega dela, avtorskih pogodb in s. p.-jev bi se lahko obseg dela na črno še povečal. Predvsem na delovnih mestih, ki trenutno niso na radarju FURS – na primer v pisarnah.

»Pisarn podjetij trenutno ne obiščemo naključno, temveč le na podlagi prijav. Obenem nadzor nad delom na črno opravljamo vzporedno z ostalim nadzorom v podjetjih,« pojasnjuje Manja Kralj. Po njenem mnenju že zdaj ni bistvene razlike med obsegom dela na črno v pisarnah in na gradbiščih.

Veriženje podjetij zajezeno – a kako učinkovito?

Dodaten razlog za neučinkovitost visokih kazni in nadzora na področju dela na črno je do nedavnega bilo tako imenovano veriženje podjetij. To prakso je za podcrto.si letos pojasnila Nataša Trček, glavna inšpektorica za delo.

Nepošten podjetnik prek enega izmed podjetij zaposluje delavce na črno. Ko inšpektorji to podjetje oglobijo, ga lastnik preprosto pošlje v stečaj, posle pa nadaljuje prek drugega, novoustanovljenega podjetja, ali prek podjetja, ki ga je imel ustanovljenega ‘na zalogo’. Na finančni upravi so tako nedavno odkrili ‘podjetnika’, ki je bil lastnik kar 1200 družb.

Globe sicer ne dobi le podjetje, temveč tudi odgovorna oseba, torej direktor tega podjetja. »Ampak kaj se zgodi – nepošteni podjetniki si kot odgovorne osebe nastavijo tujce z makedonskim, črnogorskim državljanstvom ali pa iz še bolj oddaljenih držav. In take odgovorne osebe tako ali tako ne najdeš,« je takrat pojasnila Nataša Trček.

Spremembe zakona o gospodarskih družbah (ZGD), ki so jih poslanci sprejeli julija letos, želijo temu početju narediti konec. ZGD zdaj za tri leta prepoveduje ustanovitev ali vstop v podjetje posamezniku, ki je v zadnjih treh letih dobil dve globi zaradi zaposlovanja na črno. Obenem posameznik zdaj tri mesece po ustanovitvi ali vstopu v neko podjetje ne more ustanoviti novega ali vstopiti v neko drugo podjetje. Tako si ‘podjetnik’ ne more v kratkem času na zalogo odpreti več podjetij.

»Spremembe ZGD niso sanjske, so pa dober korak naprej. Ob sprejemu še ne bo takšnega učinka, ker bodo imeli ‘podjetniki’ nekaj družb še v hladilniku. Če ima namreč zdaj še na zalogi 50 podjetji, lahko te še porabi. Sčasoma pa bo učinek viden,« je prepričana Manja Kralj.

Dodatna težava je, da bodo te spremembe ZGD v veljavo stopile šele z začetkom prihodnjega leta. V vmesnem času si lahko goljufivi podjetniku ustvarijo zalogo nekaj deset, sto ali celo tisoč podjetij in jih nato izkoriščajo še leta.

»Bi lahko zaposlovanje na črno omejila javna objava kršiteljev?« smo še vprašali FURS. Javne objave kršiteljev v prvem hipu učinkujejo, na dolgi rok pa učinek zvodeni, meni Urška Zagožen, ki je na finančni upravi odgovorna za področje kršitev. »Morda pa je tudi gospodarska situacija taka, da delavci še ne morejo biti izbirčni …« zaključi.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Inšpekcijski vpisniki

Na podlagi vpisnikov inšpekcij sistematično ugotavljamo, katera podjetja in javne službe so najhujši kršitelji slovenske zakonodaje.

38 prispevkov

Electa in Damijan Janković osumljena utaje 244.000 evrov davka

Damijan Janković naj bi kot direktor Electe inženiringa davek utajil s fiktivnim računom in napačnim obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

Na Mali Sevi ob Bužekijanu nasedel tudi Taxgroup bratov Šešok

Taxgroup je leta 2007 ob zloglasni kmetiji Bužekijan na nenavaden način za kar 566.000 evrov kupil 12.700 kvadratnih metrov kmetijskih …

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno