Pregon korupcije: evropska komisija z enakimi ugotovitvami kot Pod črto

Evropska komisija opozarja, da preiskave korupcije in gospodarskih kaznivih dejanj trajajo predolgo in so pogosto neuspešne. Težave imamo tudi na področju pluralnosti medijev.

Liber Europe/Flickr

Evropska komisija v svojem osnutku poročila o stanju vladavine prava v Sloveniji med drugim opozarja na vprašljivo učinkovitost sojenja na področju gospodarskega kriminala in na težave policije in tožilstva pri pregonu teh kaznivih dejanj. To je moč sklepati iz pripomb na omenjen osnutek poročila, ki jih je slovenska vlada posredovala v Bruselj.

Osnutek poročila opozarja tudi na težave na področju transparentnosti lastništva medijev in političnega vpliva na medije. O poročilu je sicer prvo poročalo Delo.

Pri Pod črto smo od vira pridobili odgovor slovenske vlade na osnutek poročila komisije. Sam osnutek komisije javnosti ni na voljo.

Osnutek poročila komisije v veliki meri ugotavlja podobno kot preiskave Pod črto na področju pregona gospodarskega kriminala in korupcije. Že več let namreč opozarjamo na neučinkovitost pravosodnega sistema pri pregonu teh kaznivih dejanj, v zadnjih letih pa tudi na skrivanje lastništva medijev in politični vpliv na medije.

Evropska komisija pregleduje vladavino prava v državah članicah

Osnutek poročila je del nove pobude evropske komisije za ocenjevanje stopnje vladavine prava v državah članicah EU. Spremljanje vladavine prava je komisija v zadnjih letih prepoznala kot eno izmed ključnih področij njenega delovanja.

Letos bo komisija izdala prvo poročilo o vladavini prava za vsako državo članico. Poročila bo komisija nato izdala tudi vsako nadaljnje leto. Poročila naj bi služila kot preventivno orodje, namenjeno poglabljanju dialoga med državami članicami in institucijami EU ter za poglobitev zavedanja o pomenu vladavine prava.

Odgovor vlade povzema ugotovitve osnutka poročila komisije. Sodeč po tem odgovoru se poročilo poleg pravosodnih institucij in zakonodaje s tega področja osredotoča tudi na oceno neodvisnosti medijev v posamezni državi. Spodaj opisujemo pomembnejše ugotovitve poročila, ki se dotikajo tem, ki smo jih pri Pod črto preiskovali na področju gospodarskega kriminala in korupcije.

Neučinkoviti kazenski postopki pri pregonu gospodarskega kriminala

Prva pomembnejša ugotovitev osnutka poročila je vprašljiva učinkovitost sojenja. Po oceni komisije so največje težave na področju gospodarskega oziroma finančnega kriminala. Osnutek poročila omenja še težave policije in tožilstva pri pregonu teh kaznivih dejanj: delo obeh organov na tem področju ni učinkovito, preiskave pa trajajo predolgo in se pogosto končajo neuspešno, ugotavlja komisija.

Kot glavni vzrok za te pomanjkljivosti komisija navaja pomanjkanje kadrovskih oziroma finančnih virov.

Vlada je v odgovoru na ugotovitve komisije med drugim izrazila dvom v pomanjkanje virov pravosodnih institucij. »Navajanje potreb po dodatnih materialnih in človeških virih ne upošteva dejstva, da ima Slovenija po [uradnih podatkih EU] največje število sodnikov na prebivalca v EU in četrti največji delež BDP za kritje izdatkov sodišč,« so zapisali v odgovoru.

Pri Pod črto že vrsto let opozarjamo na neučinkovite policijske preiskave, počasno delovanje tožilstva in vprašljivo učinkovitost sojenja na področju gospodarskega kriminala. Poročilo evropske komisije tako potrjuje naše ugotovitve na tem področju.

Podobno kot vlada pa se ne strinjamo z oceno o tem, da je glavni razlog za to pomanjkanje virov v pravosodnih organih. Tudi po številu tožilcev smo na primer po uradnih podatkih v povprečju držav EU, kljub temu pa slovenski tožilci zaključijo manj primerov kot njihovi kolegi v primerljivih evropskih državah. Vzrok za neučinkovitost pravosodnih organov je predvsem v slabi organizaciji dela pravosodnih institucij in obstoj sodnih preiskav, ki so v kazenskem sistemu nepotrebne in za več let podaljšujejo kazenske postopke.

Neučinkovit pregon korupcije

Na podobne pomanjkljivosti glede neučinkovitosti institucij sicer v nadaljevanju opozori tudi evropska komisija, in sicer v delu poročila, ki govori o pregonu korupcije. V zvezi z nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) komisija navaja, da se je ta v preteklih letih večkrat odločil, da ne bo preiskoval nekaterih zahtevnih primerov, kar je menda sprožilo nezadovoljstvo na specializiranem tožilstvu.

Po opažanju komisije je v teku več kazenskih postopkov v odmevnih primerih korupcije, a postopki se soočajo s »specifičnimi izzivi«. Podrobnosti teh izzivov iz odgovora vlade na osnutek poročila niso razvidne. Več odmevnih primerov pa je že zastaralo ali pa je končanje postopkov v teh primerih oteženo zaradi neučinkovitosti policije na tem področju.

Vlada se na te ugotovitve komisije v svojem odgovoru ni odzvala. Do enakih ugotovitev kot evropska komisija pa smo prišli tudi pri Pod črto – na primer pri analizi kazenskih postopkov proti Zoranu Jankoviću in razvpitem ljubljanskem poslovnežu Roku Furlanu. Ti postopki so bodisi zastarali bodisi se vlečejo že vrsto let.

Skrito lastništvo medijev in politični vpliv nanje

Evropska komisija se je v osnutku poročila osredotočila tudi na medijski pluralizem v Sloveniji. Ugotavlja, da lastništvo medijev ni transparentno, saj javnosti niso znani končni lastniki nekaterih medijev. Zato je predvsem v primeru medijev, katerih končni lastnik ni neposredni lastnik, težko ugotoviti, kdo je dejanski lastnik medija oziroma kdo v ozadju dejansko odloča o poslovanju medija. Netransparentnost lastništva medijev je srednjeročno veliko tveganje za pluralnost medijev.

Poročilo opozarja še na neurejeno oglaševanje države v medijih in o nedostopnosti podatkov o izvoru oglaševalskih prihodkov posameznih medijskih hiš. Komisija povzema ugotovitve mednarodnega Monitorja medijske pluralnosti, da sta pod političnim nadzorom vsaj dve televizijski postaji, en tiskani in en elektronski medij.

Vlada se na te ugotovitve evropske komisije v svojem odgovoru ni neposredno odzvala. Pri Pod črto smo v naši temi o medijskem lastništvu opozorili na težave, ki jih omenja evropska komisija. Na primeru revije Mladina smo opisali, kako se skriva lastništvo tega medija in da je nemogoče ugotoviti, kdo so dejanski lastniki revije. Na omenjenem primeru smo tudi opisali, kako lahko politiki na oblasti vplivajo na podjetja v državni lasti na način, da slednjim odrejajo, katerim medijem naj namenijo oglaševalski denar.

Na primerih občinskih glasil in medijev pod vplivom stranke SDS pa smo opozorili na politični vpliv na poročanje medijev. V primeru občinskih glasil se javni denar pogosto zlorablja za politično propagando župana občine. V primeru medijev stranke SDS – televizije Nova24TV, spletnega medija nova24tv.si in revije Demokracija, pa smo pokazali sporne izvore financiranja teh medijev in uporabo lažnih novic za politično promocijo stranke SDS.

Končno poročilo evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji naj bi bilo končano do sredine oktobra.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

67 prispevkov

Nova vlada: na vodilnih položajih etično povsem neprimerni posamezniki

Predsednik vlade, ki ne zna pojasniti izvora svojega premoženja. Notranji minister, obremenjen s policijsko preiskavo. Član kabineta, ki mu je …

Tema: Kriminal
Mnenje,

Predsednik vrhovnega sodišča: sodne preiskave so neučinkovite

Damijan Florjančič je javno poudaril dejstvo, na katerega pri Pod črto opozarjamo že več let, da sodne preiskave le podaljšujejo …

Tema: Kriminal, Sodišča
Članek,

1 komentar

APMMB2 3. 10. 2020, 04.34

Glavni problem slovenskega sodstva in organov pregona je pomankanje znanja.
Kriminalisti, pred vsem pa tožilci in sodniki so premalo strokovno podkovani, da bi bili kos kriminalu, ki se poraja v Sloveniji.
Delno je kriva tudi organizacija, saj bi pred vsem tožilci in sodniki morali imeti v okviru tožilstve in sodišč strokovne službe iz področji, kjer kriminal povzroča največ škode.
Vzamimo sodnika, ki je komaj zlezel pri predmetih statistika, računovodstvo, ekonomija, naredil pravosodni izpit in sedaj veselo sodi računalniški, računovodski ali mafiji, ki se ukvarja z bančnimi prevarami.
Materije ne obvlada. Tudi s pomočjo izvedencev ne razume kriminalnega dejanja, zato zadevo zavlačuje in kamen se takšni sodnici zvali od srca, ko zadeva zastara.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno