Dolg Jureta Jankovića prek Hongkonga plačal hrvaški odvetnik Plišo

Podjetje Big Step iz Hongkonga je leta 2013 plačalo 1,2 milijona evrov dolga Jureta Jankovića. Končni lastnik podjetja je hrvaški odvetnik Miroslav Plišo, ki je bil direktor več podjetij iz davčnih oaz.

Jure Janković. Foto: Aleš Beno/Finance

Jure Janković si je od podjetnika Marjana Pišljarja leta 2009 izposodil tri milijone evrov.

Dolga Janković nato ni mogel poravnati. Del dolga je poravnal njegov oče Zoran Janković s prepisom svoje hiše na Pišljarja. Del dolga v višini 1,2 milijona evrov pa je plačalo podjetje iz Hongkonga po imenu Big Step Properties Limited.

Za podjetjem iz Hongkonga stoji hrvaški odvetnik Miroslav Plišo, je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili pri Pod črto.

Plišo je bil v preteklosti lastnik ali direktor množice podjetij iz davčnih oaz. Trenutno se ukvarja z luksuznim turizmom v hrvaški Istri.

Plišov vzorec delovanja odpira vprašanja o izvoru 1,2 milijona evrov, s katerim je sin ljubljanskega župana poplačal svoj dolg. Jure Janković se na naša vprašanja o izvoru denarja ni odzval, Miroslav Plišo pa na naša vprašanja ni želel odgovoriti.

Dolg Jureta Jankovića

Jure Janković si je po ugotovitvah preiskovalne komisije državnega zbora o nakupih zemljišč v ljubljanski občini od podjetnika Marjana Pišljarja leta 2009 izposodil 3 milijone evrov. Pišljar je želel dolg od Jankovića izterjati že od leta 2010. Najprej je želel, da se njegov dolg poplača s prodajo deleža podjetja Electa Holding, ki je bilo v lasti družine Janković. A zaradi visoke zadolženosti podjetja njegova prodaja ni uspela.

Novembra 2012 so nato rubežniki po naročilu Pišljarja zasegli premično premoženje v hiši, v kateri je takrat živel Jure Janković. Hiša je bila sicer v lasti njegovega očeta, Zorana Jankovića. Ljubljanski župan je takrat za medije izjavil, da je za sinov dolg izvedel šele leta 2011 in da mora sin ta dolg vrniti. »Če se bo kar koli zgodilo, se bomo doma usedli in se pogovorili, kaj od družinskega premoženja bomo prodali,« je ob rubežu povedal Zoran Janković.

A na celotno poplačilo dolga je moral Pišljar čakati še več mesecev. Po poročanju medijev je Jure Janković celoten dolg poplačal šele julija 2013.

Kot poplačilo dolga je Pišljar med drugim dobil tudi hišo, v kateri je prebival Jure Janković. Kot rečeno, je bila ta takrat v lasti njegovega očeta. Zoran Janković je hišo nato po lastnih besedah prepisal na Pišljarja. Ljubljanski župan je tako sinu neposredno pomagal pri poplačilu vsaj dela dolga do Pišljarja. Iz odvetniške pisarne Čeferin, ki zastopa ljubljanskega župana, so sicer takrat za medije sporočili, da Zoran Janković ni poravnal dolga svojega sina in da se s Pišljarjem ni dogovarjal za vračilo dolga.

Vrednost hiše so po izjavi Zorana Jankovića takrat ocenili na 300.000 evrov. Od kod izvirajo ostala sredstva za poplačilo dolga, ni bilo znano vse do leta 2019. Tega leta oktobra je oddaja Tarča javno objavila bančni izpisek, ki dokazuje, da je 1,2 milijona evrov Marjanu Pišljarju nakazalo podjetje z imenom Big Step Properties Limited, registrirano v Hongkongu. Kdo je lastnik tega podjetja, takrat ni bilo znano.

Kopija potrdila o transakciji s podjetja Big Step na račun Marjana Pišljarja. Vir: Tarča/RTV Slovenija

Za podjetjem Big Step stoji hrvaški odvetnik Miroslav Plišo

Pri Pod črto smo letos s pomočjo mreže za spremljanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCRP) pridobili dokumente iz registra podjetij v Hongkongu. Ti dokazujejo, da je za podjetjem Big Step leta 2013, v času nakazila 1,2 milijona evrov Pišljarju, stal hrvaški odvetnik Miroslav Plišo.

Izsek iz hongkonškega registra podjetij iz leta 2013 za podjetje Big Step.

Plišo je po podatkih iz registra direktor Big Stepa postal maja 2012. S tega mesta je odstopil decembra 2014.

Podrobnejša preiskava je pokazala, da je bil Plišo v času nakazila Pišljarju tudi končni lastnik podjetja Big Step.

Maja 2012 je po podatkih registra v Hongkongu lastnik podjetja Big Step postalo še eno podjetje iz te davčne oaze z imenom Wealth Base Asia Pacific Limited. Wealth Base je imel podjetje Big Step v lasti vsaj do leta 2015.

Pregled dokumentov v zvezi s podjetjem Wealth Base pokaže, da je njegov lastnik maja 2012 postal prav Plišo. Lastnik podjetja Wealth Base je bil do februarja 2014. Nato je lastnik postalo podjetje, ki se je prav tako imenovalo Wealth Base Asia Pacific Limited, a je bilo registrirano v davčni oazi Belize. Plišo je bil v letu 2013 tudi direktor podjetja Wealth Base iz Hongkonga. Direktor je ostal tudi po tem, ko se je lastništvo podjetja preselilo v Belize.

Izsek iz hongkonškega registra, ki kaže, da je Plišo maja 2012 postal lastnik podjetja Wealth Base. To podjetje je imelo v lasti družbo Big Step.

Plišo lastnik ali direktor množice podjetij iz davčnih oaz

Miroslav Plišo je zagrebški odvetnik, ki se v zadnjih letih ukvarja predvsem z luksuznim turizmom. Leta 2013 je mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev razkril, da je Plišo lastnik podjetja po imenu Thillay Limited, registriranega v davčni oazi Britanski Deviški otoki. Plišo takrat za hrvaške medije ni želel pojasniti ničesar v zvezi s tem podjetjem oziroma njegovim lastništvom podjetja.

A kot razkriva register podjetij v Hongkongu, Thillay Limited ni bilo edino Plišovo podjetje, registrirano v davčni oazi. Kot rečeno, je bil Plišo v letu 2013 lastnik in direktor podjetij Big Step Properties Limited in Wealth Base Asia Pacific Limited.

Hongkongški register pokaže, da je bil Plišo v preteklosti direktor še vsaj štirih podjetij iz te davčne oaze:

  • Bright Express Asia Limited
  • Express Way Corporation Limited
  • Green Union Limited
  • New Art International Limited

Podjetja po podatkih registra danes ne obstajajo več.

Podjetja iz Hongkonga, v katerih je bil direktor Plišo. Vir: register Hongkonga

Lastništvo in vodenje podjetij v davčnih oazah, kot je Hongkong, ima lahko povsem legitimne cilje. Lahko pa je povezano s skrivanjem premoženja, pridobljenega z nezakonitimi posli, pranjem denarja ali z utajo davkov. Verjetnost spornega poslovanja podjetij je višja takrat, ko je ena oseba direktor več takšnih družb iz davčnih oaz.

Kot rečeno, je bil Plišo direktor vsaj sedmih podjetij iz davčnih oaz. Eno izmed njih je nakazalo 1,2 milijona evrov Marjanu Pišljarju kot povrnitev dolga Jureta Jankovića.

Jure Janković je sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića; slednji pa je vpleten v množico spornih poslov. Tožilstvo mu med drugim očita tudi koruptivno ravnanje pri gradnji ljubljanskih Stožic. V zameno za pomoč gradbincem Stožic je Zoran Janković po ugotovitvah tožilstva na svoj račun prejel 100.000 evrov.

Na Miroslava Pliša smo se zato prek elektronske pošte obrnili z več vprašanji. Zanimalo nas je, zakaj je njegovo podjetje Big Step plačalo dolg Jureta Jankovića Marjanu Pišljarju, ali osebno pozna družino Janković in od kod izvira 1,2 milijona evrov, namenjenih za poplačilo dolga. Vprašali smo ga tudi, zakaj je lastnik oziroma direktor več podjetij iz davčnih oaz in s čim se ta podjetja ukvarjajo.

Plišo nam odgovorov na naša vprašanja ni podal. Zapisal pa je, da se naša vprašanja nanašajo na poslovanje zasebnih podjetij in da ta podjetja niso lastniško ali poslovno povezana z javnimi uslužbenci ali javnimi osebami. Poudaril je, da ni javna oseba in da ni niti dolžan niti voljan polagati računov o svojih osebnih poslih.

Plišo nam je povedal tudi, da so ga naša prizadevanja, da pridobimo njegove odgovore o zadevi, vznemirila, in nam predlagal, da s tem prenehamo. Opozoril nas je še na morebitne pravne posledice našega poročanja o zadevi.

Miroslav Plišo se, kot rečeno, trenutno sicer ukvarja predvsem s turizmom. Je lastnik luksuznega posestva po imenu Stancija Meneghetti v istrski vasi Bale ob Rovinju. Na posestvu je za turistični najem na voljo več vil, rezidenc in posameznih sob. V njih Plišo pogosto gosti znane goste. Leta 2019 ga je na primer obiskala hollywoodska igralka Salma Hayek.

Posestvo Stancija Meneghetti v lasti Pliša. Foto: Glas Istre

Hongkong v preteklosti priljubljena destinacija za denar sumljivega izvora

Preiskava Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev je lani razkrila, da je Hongkong skupaj s Singapurjem najbolj priljubljena destinacija za denar sumljivega izvora v Aziji. Afera Panamski dokumenti je leta 2016 pokazala tudi, da je bil Hongkong ena izmed najbolj priljubljenih davčnih oaz za ustanavljanje podjetij s skritim lastništvom.

Eden izmed razlogov za to je bilo pomanjkanje nadzora nad izvorom denarja, ki se je stekal v državo. Hongkong za razliko od mnogih drugih razvitih držav ob vstopu v državo ni zahteval prijave večjih vsot gotovine. To pomeni, da se je lahko v državo brez nadzora stekal tudi denar, pridobljen iz nezakonitih poslov. Za primerjavo, tisti, ki vstopajo ali izstopajo iz Slovenije, morajo v primeru, da imajo s seboj več kot 10.000 evrov gotovine, to prijaviti carini.

Hongkong je obveznost prijave gotovine ob vstopu v državo uvedel šele leta 2018. Od takrat dalje je treba prijaviti vnose gotovine, višje od vsote 15.000 ameriških dolarjev. S tem so želele oblasti v Hongkongu otežkočiti pranje denarja in financiranje terorizma prek Hongkonga.

Prav tako v letu 2018 je Hongkong uvedel register končnih lastnikov podjetij, registriranih v tej državi. Podjetja morajo registru od takrat dalje javiti, katere osebe so njihovi dejanski lastniki. Vendar pa podatki o končnih lastnikih niso na voljo javnosti, temveč le policiji in nekaterim drugim državnim ustanovam v Hongkongu.

Miroslav Plišo. Foto: Milivoj Mijošek/Glas Istre

Družina Janković brez odgovorov

Pojasnila o plačilu 1,2 milijona evrov dolga Jureta Jankovića Marjanu Pišljarju prek podjetja iz Hongkonga smo želeli pridobiti tudi od družine Janković.

Zoranu Jankoviću smo prek službe za odnose z javnostjo ljubljanske občine poslali več vprašanj. Zanimal nas je izvor denarja za poplačilo dolga in zakaj je bil dolg plačan prek podjetja Big Step. S službe za odnose z javnostjo so nam sporočili, da naših vprašanj Jankoviću ne bodo posredovali, saj nimajo zveze z občinskimi posli.

Jureta Jankovića smo nato poskusili kontaktirati prek njegovega brata Damijana Jankovića. Slednji nam je sporočil, da je našo prošnjo za pogovor posredoval svojemu bratu in da se nam bo Jure Janković javil, če bo tako želel. Do danes se nam Jure Janković ni oglasil.

Težave s plačevanjem obveznosti do države

Kot kaže, ima Plišo podobno kot družina Janković težave s plačevanjem obveznosti do države.

Jure Janković finančni upravi dolguje skoraj 600.000 evrov davka. Jure Janković je obenem skupaj s svojim bratom Damijanom Jankovićem po prepričanju tožilstva Zoranu Jankoviću pomagal utajiti dobrih 100.000 evrov davka pri prodaji delnic Mercatorja.

Plišo je po podatkih hrvaške davčne uprave državi oktobra lani dolgoval 931.000 kun oziroma 124.000 evrov davka. Hrvaška davčna uprava podatke o dolžnikih objavi le enkrat na leto. Plišo na naše vprašanje, ali oziroma koliko davka trenutno dolguje državi, ni odgovoril.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Big Step Properties Limited #Jure Janković #Miroslav Plišo #Zoran Janković

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

76 prispevkov

Vladavina prava: poročilo evropske komisije citira naše ugotovitve o medijih

Poročilo opozarja na neučinkovit kazenski pregon korupcije ter netransparentno lastništvo in financiranje medijev v Sloveniji.

Tema: Kriminal, Mediji
Članek,

Primer Marina: sporna pomoč odvetnikov pri domnevni zlorabi prostitucije

Preiskava kluba Marina je razkrila, da so odvetniki svetovali obtoženim, kako se izogniti morebitnemu pregonu zaradi zlorabe prostitucije.

Tema: Kriminal
Članek,

0 komentarjev

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Zadnje objavljeno