Poročilo revizorjev: nadzor državnih organov nad porabo sredstev EU se izboljšuje

V zadnjih letih je evropska komisija Sloveniji zaradi goljufij in diskriminatornih naročil dvakrat zamrznila črpanje sredstev EU. Lanska revizija porabe pa kaže, da se je nadzor nad porabo evropskih sredstev v Sloveniji izboljšal.

Foto: David Gubler/Wikipedia
Ena najhujših nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev so bila diskriminatorna javna naročila za infrastrukturne projekte v vrednosti skoraj milijarde evrov. Diskriminatorno je bilo podeljenih tudi 11 projektov za nadgradnjo več delov železnice v skupni vrednosti 337 milijonov evrov. Foto: David Gubler/Wikipedia

Maja 2013 je evropska komisija zaradi ugotovljenih goljufij Sloveniji zamrznila črpanje kar 242 milijonov evrov kohezijskih sredstev iz evropskega proračuna. Glavna »krivca« sta bili podjetji Golf projekti in Instrumentation Technologies, ki sta evropski proračun domnevno prevarali za skupno 1,76 milijona sredstev. Prvo menda ni zgradilo golf igrišč, za katera je dobilo denar. Drugo pa je namesto nove iz evropskih sredstev nabavilo staro opremo in nato revizorje domnevno poskušalo zavesti z menjavo tablic z letnicami izdelave te opreme.

Zgodba z zamrznitvijo sredstev se je ponovila naslednje leto. Takrat nam je EU zaradi diskriminatornih javnih naročil v gradbeništvu zamrznila celo 400 milijonov evrov sredstev. Razlog je bila zahteva v mnogih slovenskih javnih razpisih, da mora biti nadzornik gradbenih del član Inženirske zbornice Slovenije. Ker nadzorniki, zaposleni v tujih gradbenih podjetjih, po navadi niso člani slovenske zbornice, ta podjetja niso mogla konkurirati za gradbene posle, financirane iz evropskih sredstev. Kot smo razkrili na podcrto.si, je Slovenija na ta diskriminatoren način podelila za kar slabo milijardo evrov poslov.

Letos takšnega šoka ni bilo. Razlog za miren spanec uradnikov so precej bolj vzpodbudne ugotovitve urada za nadzor proračuna (UNP), ki izvaja vsakoletne revizije pravilnosti porabe sredstev EU pri nas. Če je v preteklih revizijah ugotavljal večmilijonske zneske nepravilno ali celo goljufivo porabljenih sredstev, je v marca objavljeni reviziji projektov iz leta 2014 ugotovil le za 235.000 evrov nepravilno porabljenih sredstev EU.

Ocena: nepravilno smo porabili 15 milijonov evrov

UNP vsako leto preveri le vzorec projektov, financiranih iz evropskih sredstev. Na podlagi rezultatov te analize nato izračuna, kakšna je najbolj verjetna celotna vsota nepravilno porabljenih sredstev v danem letu. V letu 2014 je bilo tako po oceni UNP v Sloveniji nepravilno ali goljufivo porabljenih za dobrih 15 milijonov evrov sredstev oziroma 1,5 odstotka vseh počrpanih sredstev EU. Še dopustna meja nepravilno porabljenih sredstev, ki jo predpisuje evropska komisija, je 2 odstotka.

Prejšnja leta se Slovenija ni tako dobro odrezala. V letu 2011 je bilo po ugotovitvah UNP nepravilno porabljenih kar 4,87 odstotka počrpanih sredstev, v letu 2012 in 2013 pa 3,08 oziroma 3,56 odstotka sredstev.

Eden glavnih razlogov za nepravilno porabo je urad za nadzor proračuna videl predvsem v premalo usposobljenih kadrih na ministrstvu, ki morajo spremljati in nadzorovati porabo evropskih sredstev. Vsaka vlada je zamenjala ključne kadre v sistemu, zato si javni uslužbenci niso mogli nabrati dovolj izkušenj z vodenjem evropskih projektov. Nekateri prejemniki sredstev – podjetja, občine, javne ustanove, pa tudi posamezniki – pa so to izkoristili in evropski denar porabljali nenamensko ali celo goljufivo.

O nekaterih primerih smo obširno poročali tudi na podcrto.si. Poleg omenjenih prijav goljufij z igriščem za golf in nabavo stare opreme smo razkrili fiasko financiranja razvojnih centrov slovenskega gospodarstva, kjer je UNP nepravilnosti ugotovil pri kar dvanajstih financiranih centrih. Nepravilnosti znašajo od nekaj tisoč pa vse do osem milijonov evrov, tri centre pa so zaradi suma goljufije z evropskimi sredstvi revizorji celo ovadili policiji. Poročali smo še o več milijonih evrov sredstev za izgradnjo internetnega omrežja, ki jih morajo zaradi napačno izvedenih javnih naročil zdaj vrniti nekatere slovenske občine. Vse te nepravilnosti bi morala opaziti že ministrstva, ki so sredstva dodelila občinam oziroma podjetjem. A odkril jih je šele urad za nadzor proračuna – in to po tem, ko so ministrstva upravičencem že povrnila nepravilno porabljena sredstva.

Razmere so se izboljšale

Kot rečeno, je UNP za leto 2014 ugotovil za približno dvainpolkrat manjši obseg nepravilno porabljenih sredstev kot v letu 2013. Kje iskati razloge za tako izboljšan rezultat? »Razlogi so tudi v izboljšanju področja nadzora. Ta, boljši nadzor je lahko posledica nabranih izkušenj in boljšega poznavanja pravil, saj se programsko obdobje [črpanja evropskih sredstev] 2007–2013 zaključuje,« so rezultate komentirali pri UNP. Tudi njihove revizije porabe sredstev in revizije evropske komisije so pripomogle k boljšemu nadzoru ministrstev nad sredstvi, dodajajo pri UNP.

Toda, vsaka finančna perspektiva – sedemletni načrt porabe evropskih sredstev – pravila porabljanja sredstev občutno spremeni. Zato mora država poskrbeti za nenehno usposabljanje javnih uslužbencev, ki delijo sredstva. Predvsem pa mora zagotoviti »organizacijsko in kadrovsko stabilnosti sistema«, kot so se izrazili pri UNP. Torej, upreti se skušnjavi političnega nastavljanja kadrov na ministrstvih in hitremu menjavanju oseb, ki so odgovorne za upravljanje z evropskimi sredstvi. Revizorji opozarjajo še na informacijsko podporo porabe sredstev, ki bi lahko bila boljša, in svetujejo več osredotočanja na izboljšanje porabe sredstev na problematičnih področjih in ministrstvih, ki slabše nadzorujejo porabe sredstev.

Kako na predloge UNP odgovarjajo na Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), ki je odgovorna za upravljanje celotnega sistema dodeljevanja evropskih sredstev pri nas? SVRK je namreč tista, ki mora opaziti nepravilnosti na posameznih ministrstvih in nato ustrezno ukrepati.

Na SVRK se, kar zadeva potrebe po izobraževanjih, strinjajo z UNP. »Dodatna in usmerjena usposabljanja so po naši oceni ključna, zato smo v ta namen pripravili tudi poseben načrt izobraževanja in usposabljanja, katerega cilj so pogostejša usposabljanja z različnih področij dela, za kar so namenjena sredstva tako imenovane tehnične pomoči EU,« so zapisali v odgovoru.

V zvezi s spremenjenimi pravili črpanja sredstev v perspektivi 2014–2020 SVRK opozarja na situacijo »premikajoče se tarče«. Ker evropska komisija še ni sprejela vseh zapletenih pravil, kako morajo biti sredstva porabljena, se morajo tudi sami sproti prilagajati novim predpisom. Ta pravila »sproti vgrajujejo« v vse javne organe, ki sodelujejo pri dodeljevanju in nadzorovanju porabe evropskih sredstev.

Posebno poglavje je aplikacija ISARR, prek vnosov v katero ministrstva spremljajo porabo in odobravajo izplačilo sredstev EU podjetjem, javnim organom in ostalim prejemnikom. Računsko sodišče je že leta 2011 ugotovilo, da je del aplikacije narejen na zastareli tehnologiji, kar močno otežuje njeno delovanje. Zaradi slabega delovanja Slovenija tistega leta več mesecev ni mogla počrpati okoli 445 milijonov evrov iz evropskega proračuna. Revizorji računskega sodišča so takrat še ugotovili, da je država podjetju Ipmit nezakonito dodelila posel nadgradnje ISARR v vrednosti 3,4 milijona evrov.

ISARR še danes ne deluje optimalno, so zapisali na SVRK. Zdaj naj bi aplikacijo spet prenovili, kar bo predvidoma olajšalo izplačevanje sredstev iz državnega proračuna upravičencem in nato črpanje teh sredstev iz evropskega v državni proračun.

Več počrpanih sredstev

Na SVRK še poudarjajo, da jim je tudi zaradi izobraževanja kadrov in predvsem prenehanja hitrega menjavanja zaposlenih uspelo počrpati praktično vsa evropska sredstva, ki so bila Sloveniji na voljo v obdobju 2007–2013 – torej dobre štiri milijarde evrov sredstev. Po odstotku počrpanih sredstev naj bi bila Slovenija celo na 4. mestu med vsemi članicami EU.

Spomnimo, še sredi leta 2013 razmere niso bile tako rožnate. Zaradi ležernosti birokratov, ki jim ni uspelo dovolj hitro pripraviti velikih infrastrukturnih projektov za koriščenje evropskih sredstev (kot so na primer gradnja vodovoda, prometne infrastrukture, čistilnih naprav …), je Sloveniji grozila izguba več 100 milijonov sredstev. Tik pred koncem finančne perspektive 2007–2013 za dvesto milijonov evrov infrastrukturnih projektov, ki bi morali biti končani najkasneje do leta 2015, sploh še ni bilo pripravljenih. Projekti v vrednosti nadaljnjih 700 milijonov evrov pa so čakali na izvajalce.

Vsi odkriti primeri nepravilne ali celo goljufive porabe evropskih sredstev, ki smo jih odkrili na podcrto.si, so vidni na spodnjem zemljevidu.

Za podrobnosti o posameznem primeru kliknite na oznako na zemljevidu

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Evropska sredstva

Nadzorujemo pravilnost in smotrnost porabe milijonov evrov, ki jih Slovenija dobiva iz evropskega proračuna.

27 prispevkov

Urad za nadzor proračuna zaradi suma goljufije s sredstvi EU ovadil razvojni center PREKO

Tako kot lani so proračunski revizorji letos sum goljufije odkrili pri enem podjetju: RC PREKO. Revizorji jih sumijo plačila 100.000 …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

Dom Danice Vogrinec posel za 140.000 evrov mimo razpisa dal nadzorniku Infond Holdinga

Z drobljenjem naročil se je uprava doma izognila javnemu razpisu in za nadzorstvena dela najela nekdanjega nadzornika holdinga, prek katerega …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno