Objavljamo poročilo, zaradi katerega nam je EU zamrznila 400 milijonov evrov sredstev

Zaradi ugotovljenih nepravilnosti mora Slovenija od dobitnikov evropskih sredstev izterjati 4,2 milijona evrov neupravičeno porabljenega denarja.

proga
Pri obnovi proge Pragersko-Hodoš je Slovenija z diskriminatornimi pogoji omejevala konkurenco med podjetji. Foto: Rich Herrmann

Letošnjega marca se je zgodovina ponovila. Tako kot maja lani nam je evropska komisija zaradi nepravilnosti zamrznila črpanje evropskih sredstev. To pomeni, da slovenski proračun ni dobil povrnjenih 185 milijonov sredstev EU, ko že bila nakazana podjetjem in ustanovam, ki so evropska sredstva pridobila na razpisih za sofinanciranje najrazličnejših projektov. V naslednjih mesecih je višina zamrznjenih sredstev narasla na 400 milijonov evrov. Črpanje teh sredstev nam je evropska komisija letos jeseni po odpravljenih nepravilnostih sicer sprostila, so nam pojasnili pri uradu za nadzor proračuna.

Vendar pa obstaja med lansko in letošnjo zamrznitvijo pomembna razlika. Razlogi za zamrznitev so bili namreč lani jasni. Letos pa se je o njih le špekuliralo. Lani sta bila glavna krivca za zamrznitev dve domnevni goljufiji pri projektih, ki sta bila skupaj vredna več kot štiri milijone evrov. Razlogi za letošnjo zamrznitev pa so se vse do danes skrivali v revizijskem poročilu evropske komisije. Slednja je namreč v pregledu porabe sredstev EU pri nas ugotovila hude nepravilnosti – in nam na podlagi teh ugotovitev sredstva tudi zamrznila. Ker je bilo poročilo zaupno, javnost do zdaj ni mogla izvedeti resničnih razlogov za zamrznitev.

Poročilo evropske komisije (pdf) nam je danes od urada za nadzor proračuna, ki nadzoruje pravilnost porabe sredstev pri nas, končno uspelo pridobiti z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja.

Ugotovitve kažejo predvsem na hudo diskriminacijo pri kandidiranju na razpise, financirane iz evropskih sredstev. Pri nekaterih poslih so se pogodbe sklepale mimo javnih naročil, ki bi vsem potencialnim podjetjem omogočala kandidiranje za pridobitev posla. V drugih primerih je lahko podjetje dobilo posel le na podlagi diskriminatornih pogojev, ki so ovirali konkurenco.

Evropska komisija je zato od Slovenije terjala, da od izvajalcev treh evropskih projektov terja vrnitev več kot 4,2 milijona evrov sredstev. Izgovori in pojasnila Slovenije evropski komisiji, da nepravilnosti niso tako hude, oziroma da jih ni, pa niso zalegli. Kar ponovno kaže na že večkrat izpostavljeno dejstvo, da nadzor nad porabo sredstev EU v Sloveniji močno šepa.

Glavne ugotovitve evropskih revizorjev

Poročilo evropske komisije razkriva tri hude nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev: omejevanje konkurence z zahtevo po članstvu v inženirski zbornici Slovenije, neučinkovit in diskriminatoren postopek javnega naročila za gradnjo mariborske medicinske fakultete ter izogibanje javnemu naročanju pri gradnji širokopasovnega omrežja Mokronog-Trobelno.

1. Članstvo v inženirski zbornici Slovenije

Evropska komisija je pod drobnogled vzela dva projekta, sofinancirana iz evropskih sredstev: rekonstrukcijo in elektrifikacijo železniške proge Pragersko – Hodoš v vrednosti slabih 45 milijonov evrov in modernizacijo železniške proge Divača – Koper v vrednosti slabih 41 milijonov evrov. Javni razpis za izvedbo del na progi Pragersko – Hodoš je po ugotovitvah revizorjev vseboval diskriminatoren pogoj, da morajo biti inženirji podjetij, ki so se prijavila na razpis, člani inženirske zbornice Slovenije.

Po ugotovitvah evropskih revizorjev je s tem pogojem Slovenija kršila evropska pravila in neupravičeno omejevala konkurenco med podjetji, ki so kandidirali za posel. Logično je namreč, da evropska podjetja, ki niso iz Slovenije, a morajo po evropski zakonodaji imeti enake možnosti pri potegovanju za posel, svojih zaposlenih ne bodo včlanjevala v slovensko zbornico. Po evropski zakonodaji zadostuje, če so člani zbornice katere koli države EU.

S tem pa si je ministrstvo za infrastrukturo, ki je dobilo sredstva za modernizacijo železnice, morda tudi podražilo investicijo. Zaradi diskriminacijskih pogojev se namreč na razpis verjetno niso prijavila tuja podjetja, ki bi lahko dela opravila ceneje kot domači izvajalci. Posel obnove obeh prog je sicer dobil konzorcij SŽ – ŽGP Ljubljana.

Evropska komisija je ugotovila, da je diskriminatoren pogoj članstva v inženirski zbornici Slovenije neposredno vplival na izbiro podjetij za izvedbo del na progi Pragersko – Hodoš. Na razpis se je namreč prijavilo tudi podjetje s tujim inženirjem, ki ni bil član zbornice. Prijava tega podjetja na javni razpis zato ni bila upoštevana. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti mora zdaj ministrstvo za infrastrukturo slovenskemu proračunu vrniti 1,9 milijona evropskih sredstev.

Zanimivi pa so izgovori, s katerimi sta Slovenija oziroma urad za nadzor proračuna evropski komisiji zatrjevala, da ni s pogojevanjem članstva inženirjev v slovenski zbornici nič narobe. Med drugim so trdili, da je evropska komisija že leta 2006 ugotovila tovrstno pogojevanje članstva, a takrat na to ni imela pripomb.

Po ugotovitvah evropske komisije je ta argument preprosto ne drži. Leta 2006 je namreč slovenska zakonodaja dovoljevala kandidiranje za razpise vsakemu podjetju, ki ima po Zakonu o graditvi objektov (ZGO) članstvo v inženirski zbornici države, katere državljan je. Zanimiva pa je naslednja ugotovitev evropske komisije: decembra 2009 je državni zbor to določbo iz zakona enostavno izbrisal in s tem tlakoval pot k diskriminatornim pogojem v razpisih. Le ugibamo lahko, kaj je bil vzrok za to kratkovidno odločitev poslancev.

Slovenija je evropski komisiji postregla s še enim »poceni« izgovorom: čas za prijavo na javni razpis za pridobitev poslov, financiranih iz evropskih sredstev, je po navadi 40 dni, postopek včlanitve v slovensko inženirsko zbornico pa traja praviloma 30 dni. Tuje podjetje naj bi tako imelo po objavi javnega razpisa dovolj časa, da svoje inženirje prijavi slovenski zbornici. Evropska komisija ta, resnici na ljubo absurden izgovor, zavrne z argumentom, da mora podjetje 40-dnevni rok izkoristiti za čim boljšo preučitev projekta in pripravo ponudbe, ne pa za včlanjevanje svojih inženirjev v slovensko zbornico.

2. Gradnja mariborske medicinske fakultete

Univerza v Mariboru je septembra 2009 objavila javno naročilo za gradnjo medicinske fakultete v Mariboru v ocenjeni vrednosti okoli 33,8 milijona evrov. Posel je na koncu dobilo podjetje Begrad s ponujeno ceno 29 milijonov evrov. A pogoji za izbiro gradbenega podjetja so bili nenavadni. Namreč, vsako podjetje, ki je za izvedbo gradnje in inštalacijskih del ponudilo nižjo ceno od 33,8 milijona evrov, je pri kriteriju cena dobilo maksimalnih 60 možnih točk (posel je dobilo podjetje z največ zbranimi točkami).

S takim točkovanjem je Univerza v Mariboru po ugotovitvah evropske komisije praktično izničila pomen ekonomičnega naročanja storitev. Namreč – četudi bi neko podjetje za izvedbo del zahtevalo le 20 milijonov evrov, bi na razpisu ob enaki ponujeni kakovosti storitve dobilo enako število točk kot Begrad s ponujenimi 29 milijoni evrov. Cena najugodnejšega ponudnika na razpisu je dejansko znašala 21 milijonov evrov.

Urad za nadzor proračun je zaradi nekaterih drugih nepravilnosti pri gradnji medicinske fakultete Univerzi v Mariboru že naložil vračilo 1,16 milijona evrov. Evropski komisiji je zatrdil, da je omenjeno vračilo dovolj hud udarec za Univerzo v Mariboru.

A evropska komisija ni bila usmiljena in je univerzi za kazen naložila vračilo še dodatnih 1,7 milijona evrov sredstev EU.

3. Gradnja širokopasovnega omrežja Mokronog-Trebelno

O nepravilnostih pri gradnji širokopasovnega omrežja v občini Mokronog-Trebelno smo prav tako že obširno pisali. Spomnimo, občina je najprej z javnim razpisom dobila izvajalca za 5,7 milijona evrov vreden projekt izgradnje omrežja. Gradnjo širokopasovnega obrežja je Evropska unija sofinancirala zato, ker zaradi redke poseljenosti območja telekomunikacijska podjetja tu niso imela interesa graditi lastne infrastrukture. Omrežje bi moralo tako pokriti tista področja v občini, ki so nezanimiva za telekomunikacijska podjetja.

A po dodelitvi posla za izgradnjo omrežja podjetju GVO d.o.o., je ministrstvo za izobraževanje določilo, da mora omrežje v občini Mokronog-Trebelno pokriti večji del območja od sprva predvidenega. Zato je vrednost projekta zrasla na 13,9 milijona evrov. Dodaten, 8,2 milijona vreden posel izgradnje omrežja, je občina podjetju GVO oddala neposredno, brez javnega naročila. S tem pa je drugim podjetjem onemogočila konkuriranje za izvedbo gradnje.

Urad za nadzor proračuna je zaradi teh nepravilnosti občini že naložil vračilo 1,96 milijona sredstev EU. Kar za evropsko komisijo ni bilo dovolj. Zdaj mora občina državi na podlagi zahteve komisije vrniti še dodatnih 635.000 evrov.

Urad za nadzor proračuna je namreč občini pogledal skozi prste. Zahteval je vračilo le tistega dela evropskih sredstev v nepravilno oddanem 8,2 milijona vrednem poslu, ki presegajo vrednost 50 odstotkov originalnega, 5,7 milijona vrednega posla. Zakaj? V primeru nastopa nepredvidljivih okoliščin zakonodaja dopušča, da naročnik mimo javne objave z izvajalcem del sklene aneks k originalni pogodbi v višini največ  50 odstotkov te pogodbe. Po mnenju urada za nadzor proračuna naj bi bila naknadna redefinicija območja pokritosti ministrstva za izobraževanje za občino nepredvidljiva okoliščina. Zato v izračun, koliko sredstev mora občina vrniti, ni vključila 2,85 milijona evrov od dodatnega, 8,2 milijona evrov sklenjenega posla. Od teh 2,85 milijona evrov sredstev pa bilo omenjenih 635.000 evrov evropskih sredstev.

Ta argument evropske komisije ni prepričal. Namreč: videla ni niti enega upravičenega razloga, zakaj občina ne bi mogla razpisati še enega javnega naročila za izvedbo dodatnih del in tako omogočila pošteno kandidiranje podjetjem za pridobitev posla.

Po pojasnilih urada za nadzor proračuna so vse ugotovljene nepravilnosti že odpravili, zato nam je EU že sprostila črpanje sredstev.

Poročilo evropske komisije o ugotovljenih nepravilnostih

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Evropska sredstva

Nadzorujemo pravilnost in smotrnost porabe milijonov evrov, ki jih Slovenija dobiva iz evropskega proračuna.

27 prispevkov

Poročilo revizorjev: nadzor državnih organov nad porabo sredstev EU se izboljšuje

V zadnjih letih je evropska komisija Sloveniji zaradi goljufij in diskriminatornih naročil dvakrat zamrznila črpanje sredstev EU. Lanska revizija porabe …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

Urad za nadzor proračuna zaradi suma goljufije s sredstvi EU ovadil razvojni center PREKO

Tako kot lani so proračunski revizorji letos sum goljufije odkrili pri enem podjetju: RC PREKO. Revizorji jih sumijo plačila 100.000 …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

2 komentarja

Danijel 22. 12. 2014, 21.12

Razen že znanih GVO, SŽ in Begrad, bi bilo fino, da bi objavili tudi odgovorne na strani javnih ustanov, ki so nas državljane tako večplastno ofoljufali.

Anže Voh Boštic 23. 12. 2014, 09.24

Odgovorno v javnih ustanovah so:
- občina oziroma župan občine mokronog-trebelno
- ministrstvo za infrastrukturo in prostor oziroma takratni minister kot predstojnik
- Vodstvo univerze v mariboru

Kdo je predlagal tiste spremembe zakonodaje glede članstva v inženirski zbornici pa še raziskujemo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno