Politično kadrovanje krivo za spregledane nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev

Uradniki na ministrstvih ne opazijo večmilijonskih nepravilnosti pri posameznih evropskih projektih - domnevno zaradi nihove neizkušenosti. Vsaka nova vlada namreč zamenja kadre, ki nadzorujejo evropske projekte.

Članek je objavljen tudi v Dnevnikovem Objektivu

Branje članka vam bo vzelo približno 12 minut

Urad za nadzor proračuna je v letošnji reviziji porabe evropskih sredstev pri 22 projektih ugotovil za skupno več milijonov evrov nepravilnosti. Zaradi velikega števila nepravilnosti se postavlja vprašanje, zakaj nepravilne porabe niso ugotovili že uslužbenci na ministrstvih, ki nadzorujejo porabo javnega denarja pri evropskih projektih. Po mnenju poznavalcev razlog tiči političnih menjavah uradnikov, ki bdijo nad projekti. Vsaka vlada si namreč želi imeti nadzor nad večmilijardno evropsko pogačo, zaradi česar na odgovorne položaje nastavlja zveste, a neizkušene privržence.

1024px-Medicinska_fakulteta_maribor
Zaradi nepravilnosti pri gradnji mariborske medicinske fakultete je evropska komisija Sloveniji zamrznila 185 milijonov evrov. Foto: Irena Plahuta, CC BY-SA 3.0

Junij 2011 je bil za mariborsko univerzo vesel mesec. Zaradi težav pri pripravi dokumentacije in izbiri gradbenega izvajalca se je z dvoletno zamudo na mariborskem Taborskem nabrežju naposled le začela gradnja nove medicinske fakultete. Dve leti zatem, spomladi 2013, je bila sodobna stavba, v kateri si lahko znanje nabira do 700 študentov, tudi zgrajena.

A mariborska univerza v uspehu ni mogla dolgo uživati. Revizorji urada za nadzor proračuna – organa finančnega ministrstva, ki vsako leto opravi pregled porabe evropskega denarja na vzorcu evropskih projektov v Sloveniji – so lani pri gradnji fakultete ugotovili nepravilnosti. In to tako hude, da ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zdaj od univerze v Mariboru zahteva vračilo 1,16 milijona evrov.

Razlog za zahtevo so ugotovljene nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Univerza v Mariboru je po ugotovitvah revizorjev junija 2011 na podlagi javnega razpisa za 30 milijonov evrov vreden posel gradnje fakultete izbrala podjetje Begrad. Do tu je bilo vse v redu. V času gradnje pa se je univerza, kot je aprila letos poročala TV Slovenija, odločila za menjavo bakrenega internetnega omrežja z optičnim, spremembo načina ogrevanja, in nekatere prostorske spremembe stavbe. Zato je opustila nekatera gradbena dela, določena v prvotni pogodbi, in naročila nova. Vrednost opuščenih del je bila enaka vrednosti novih – 4,4 milijona evrov. Težava pa je nastala, ker teh novih del univerza ni podelila z javnim razpisom, na katerem bi lahko konkurirala vsa podjetja, temveč je posel neposredno dala Begradu. Kot je razvidno iz revizijskih poročil, ki smo jih z zahtevo po informaciji javnega značaja dobili od urada za nadzor proračuna (UNP), je s tako podelitvijo posla univerza kršila zakon o javnem naročanju.

Čeprav zgornji primer kaže na slabo vodenje investicije na mariborski fakulteti, pa ta in ostale revizije projektov, ki smo jih pridobili od UNP, kažejo na hujšo, sistemsko težavo pri porabi sredstev EU. UNP je lani revidiral 73 evropskih projektov, ki so dobili sredstva v letu 2012, revizija pa je odkrila slab nadzor nad izvedbo projektov na ministrstvih, ki razpisujejo evropske projekte in nato tudi nadzorujejo porabo evropskega denarja. Posledice pa so hude – zaradi nepravilnosti v zgornjem primeru in v še enem primeru, gradnji širokopasovnega optičnega omrežja v občini Mokronog-Trobelno, je evropska komisija Sloveniji marca letos ustavila izplačilo 185 milijonov sredstev iz evropskega proračuna.

Zemljevid: podjetja in projekti, ki morajo zaradi nepravilnosti vračati evropska sredstva

Za podrobnosti o posameznem projektu kliknite na označene točke na zemjevidu.

Projekt izgradnje medicinske fakultete so nadzorovali uslužbenci ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Uradniki istega ministrstva so bdeli tudi nad omenjeno izgradnjo širokopasovnega omrežja v občini Mokronog-Trobelno, ki je s sedem milijonov evrov težko kršitvijo pravil javnega naročanja po nepravilnostih rekorder leta 2012 (medicinska fakulteta je z omenjenih 4,4 milijona evrov na drugem mestu).

Zgodba občine Mokronog-Trobelno je podobna zgodbi o medicinski fakulteti: občina je na pravilen način oddala prvotno naročilo v vrednosti 5,8 milijona evrov za izgradnjo omrežja podjetju GVO, d.o.o. Nato pa so se pogoji razpisa spremenili – povečali so traso, ki jo mora pokriti omrežje, in zato tudi odobrili dodatne evropske milijone. A dodatnih sedem milijonov evrov za širjenje omrežja je občina podjetju GVO oddala neposredno, brez javnega razpisa. S tem je ostalim podjetjem onemogočila potegovanje za izvedbo posla. Rezultat: revizorji zdaj od občine Mokronog-Trobelno in ostalih občin, ki so sodelovale pri projektu (Mirna Peč, Trebnje, Šentrupert, Žužemberk in Sevnica) zaradi napačno izvedenega javnega naročila kot kazen terjajo vračilo 1,65 milijona evrov sredstev.

To predstavlja 25 odstotkov napačno podeljenih javnih sredstev za projekt. Sto odstotkov vračila sredstev namreč evropska komisija zahteva le ob najhujših kršitvah javnega naročanja – na primer, če bi bilo že prvotno naročilo podjetju oddano neposredno.

Zakon o javnem naročanju ne dovoljuje neposredne oddaje javnih naročil, četudi gre le za dodatna ali nadomestna dela. Neposredna oddaja brez javnega razpisa namreč omejuje konkurenco med podjetji. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, pa je: ali bi lahko uradniki na ministrstvu nepravilnosti opazili že sami? S tem bi namreč pokazali, da sistem nadzora nad porabo evropskih sredstev deluje – evropska komisija pa nam ne bi zamrznila izplačil sredstev iz evropskega proračuna.

Kot je za portal podcrto.si že lani pojasnila takratna državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Monika Kirbiš Rojs, uradniki na ministrstvih izvajajo administrativne kontrole nad porabo sredstev EU. S tem namenom lahko od dobitnika sredstev zahtevajo in pregledajo vso dokumentacijo v zvezi z izvedbo projekta. Mednjo spadajo tudi podatki o izvedbi javnega naročila. In iz dokumentov o javnem naročanju je, kot je pozneje ugotovil urad za nadzor proračuna, jasno razvidno, kako je v primeru medicinske fakultete in gradnje širokopasovnega omrežja potekala oddaja del.

Ministrstvo za izobraževanje uradu za nadzor proračuna ni priznalo svoje napake. Še več, ugotovitvam UNP je, kot je razvidno iz revizije, ugovarjalo. Po njihovem mnenju je šlo za tehnično zelo zahteven projekt, ki bi ga lahko v danih rokih izvedel le obstoječi izvajalec, podjetje GVO. UNP je ta odgovor zavrnil: tehnično je širokopasovno omrežje zagotovo sposobno zgraditi še kakšno drugo podjetje; tudi zato, ker je občina Trobelno-Mokronog na prvem javnem natečaju za izgradnjo omrežja dobila dve ponudbi. Časovni roki pa ne morejo biti izgovor za takšno poslovanje po domače.

Javno naročanje rak rana evropskih razpisov

Projekta gradnje medicinske fakultete in gradnje širokopasovnega omrežja nista edina, ki so jih uradniki na ministrstvih površno nadzorovali. Pregled dvanajstih projektov iz leta 2012, pri katerih so revizorji ugotovili vsaj za nekaj 10.000 evrov nepravilnosti, pokaže, da so bila pravila javnega naročanja kršena še pri petih:

– Podjetje Zarja ekoenergija je za izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso z daljinskim ogrevanjem v občini Moravče dobilo 578.000 evrov javnih sredstev. Posel izgradnje kotlovnice je oddalo kar svojemu lastniku, družbi Zarja Kovis, direktor obeh družb pa je ena in ista oseba. Po ugotovitvah revizorjev je s tem kršilo določila pogodbe o sofinanciranju, saj ni zagotovilo konkurence med ponudniki. Namreč – ker gre za javni denar, morajo tudi zasebna podjetja zagotoviti konkurenčnost pri potegovanju za posel, financiran iz teh sredstev. To naredijo s pridobitvijo večih ponudb za izvedbo posla in nato izberejo najugodnejšo. UNP je podjetje ovadil zaradi suma goljufije na škodo sredstev EU – tudi zato, ker je poleg nepravilnosti pri oddaji del posumil v napihovanje izdatkov za kotel v kotlovnici. Projekt je nadzorovalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki je ugotovitvam UNP ugovarjalo. Nepravilnosti je za podcrto.si zanikal tudi direktor Zarje ekoenergije in Zarje Kovisa, Ivan Hribar.

– Zavod za izgradnjo socialnega centra Vrtojba (ZIC) je za vgradnjo kotlovske naprave v centru za socialne dejavnosti Vrtojba dobil 68.000 evrov javnih sredstev. Posel je oddal podjetju MARC, d.o.o. ki je 100-odstotni lastnik podjetja Kampa, d.o.o. Slednje pa je 55-odstotni lastnik ZIC. Po pogodbi o dodelitvi javni sredstev ZIC posla ne bi smel oddati podjetju, ki je z več kot 25 odstotki lastniško povezan z ZIC. Tudi ta projekt je nadzorovalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ki pa v tem primeru ugotovitvam UNP ni ugovarjalo. Revizorji so še ugotovili, da je ministrstvo ZIC izplačalo sredstva, čeprav kotlovska naprava v času izplačila sploh ni delovala.

– Zavod Center odličnosti NAMASTE, ki so ga ustanovili Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Inštitut Jožef Stefan in 17 podjetij oziroma stanovskih združenj, je za projekt razvoja naprednih nekovinskih materialov s tehnologijami prihodnosti dobil dobrih sedem milijonov javnih sredstev. Od teh je 207.000 evrov porabil v nasprotju z zakonom o javnem naročanju, saj je določil prekratek rok za prijavo na razpis za dobavo opreme. Zato mora zdaj kot kazen vrniti 44.000 evrov javnih sredstev. Projekt je nadzorovalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je ugotovitvam UNP ugovarjalo.

– Občina Šentjur je za rekonstrukcijo lokalne ceste Gorica-Drobinsko pridobilo 791.000 evrov javnih sredstev. Posel v vrednosti 180.000 evrov je z aneksom k prvotni pogodbi brez javnega razpisa oddalo neposredno prvotnemu izvajalcu del, zaradi česar bo morala občina državi za kazen vrniti slabih 35.000 evrov sredstev. Nekdanja služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki je projekt nadzorovala, je ugotovitvam UNP ugovarjala.

– Podjetje Poslovni center Radlje, d.o.o., ki je od februarja lani v stečaju, je za gradnjo 21 luksuznih turističnih apartmajev pod Pohorjem z wellness centrom dobilo dober milijon evrov javnih sredstev. Posel za gradbena dela je Poslovni center Radlje po pridobitvi različnih ponudb za izvedbo del oddalo podjetju Elektro Marčič, d.o.o., to pa je kot dejanskega izvajalca del najelo Gradbeno podjetje Radlje, d.d. Ker je bilo slednje 100-odstotni lastnik Poslovnega centra Radlje, je UNP ocenil, da gre za omejevanje konkurence. Od Poslovnega centra Radlje tako zahtevajo vračilo 296.000 evrov – vprašanje pa je, kolikšen del tega denarja bo zaradi stečaja podjetja dejansko vrnjen v proračun. Tudi ta projekt je nadzorovalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je ugotovitvam UNP ugovarjalo.

Revizorji so nepravilnosti glede lastniške povezanosti podjetij, ki so dobila sredstva, in podjetij, ki so nato izvedla dela, ugotavljali s pomočjo javnih evidenc. Torej tistih evidenc, ki so dostopne tudi uslužbencem na ministrstvih.

Sredstva za raziskovanje porabili za bonuse k plačam

Drugo področje, kjer so revizorji urada za nadzor proračuna ugotovili več nepravilnosti, so neupravičeni izdatki. UNP je te ugotovil pri štirih projektih, ki so potekali v letu 2012, skupni znesek neupravičenih izdatkov pa znaša 545.000 evrov. Dve podjetji, Aerogel Card, d.o.o. in Isomat, d.o.o., sta pri projektu razvoja opreme za prevoz in skladiščenje utekočinjenih plinov 388.000 evrov neupravičeno porabili za najemnine, računalniške storitve, delovno silo, nakup orodij, sredstva pa je ministrstvo izplačalo kljub dejansko neopravljenim storitvam in nedobavljeni opremi. V primeru podjetja Aerogel Card je bilo v revidiranem zahtevku za izplačilo javnih sredstev podjetju neupravičenih kar 90 odstotkov izdatkov, ki mu jih je povrnilo ministrstvo za gospodarstvo.

Neupravičene izdatke za storitve zunanjih izvajalcev, režijske stroške, odvetniške storitve in izvajanje raziskovalnih projektov tern celo za izplačila bonusov k plačam zaposlenih je UNP ugotovil še pri projektu razvoja Farmacevtskega gospodarskega središča – Farma GRS, za katerega je sredstva dobil novomeški farmacevt Krka, projektu za vzpostavitev razvojnega centra Novi materiali, ki ga je prijavila družba ETI Elektroelement d.d., in pri projektu vzpostavitve razvojnega centra za inovativne medicinske sisteme in metode zdravljenja, ki ga je prijavilo podjetje IN.Medica. Nepravilno porabljena sredstva na teh projektih se gibljejo med 38.000 evri in 63.000 evri, vse tri projekte pa je nadzorovalo ministrstvo za gospodarstvo.

Poseben primer je projekt gradnje hotela v BTC-ju v Ljubljani, ki ga je dobila Zlatarna Celje. Zlatarna Celje je kot srednje veliko podjetje dobila skoraj štiri milijone javnih sredstev oziroma 35 odstotkov vseh stroškov za gradnjo hotela. A ker je Zlatarna Celje veliko podjetje (ima več kot 250 zaposlenih), bi lahko javna sredstva financirala le 25 odstotkov projekta. Zato ji je bilo neupravičeno izplačano dobrih 400.000 evrov.

Tako kot nepravilnosti pri javnem naročanju je tudi zgoraj opisana nenamenska poraba evropskih sredstev razvidna iz posredovane dokumentacije – torej bi jih lahko odkril skrben administrativni pregled računov in dokumentov uslužbencev na ministrstvih. Direktorica urada za nadzor proračuna Nataša Prah je bila v pogovoru za podcrto.si še bolj neposredna.»Ljudje na ministrstvih nepravilnosti zagotovo opazijo. Če je na primer aneks višji od originalne ponudbe, so nepravilnosti zelo očitne. Ampak na nek način sprejmejo trditve prejemnika sredstev, da nepravilnost ni tako huda,« je komentirala projekt širokopasovnega omrežja v občini Mokronog-Trobelno.

Še bolj zaskrbljujoč pa je velik odstotek pregledanih projektov, pri katerih so revizorji ugotovili nepravilnosti. Poleg dvanajstih projektov, opisanih v tem članku, so sicer manjše nepravilnosti ugotovili še pri desetih projektih – skupno torej pri 22 izmed pregledanih 73. »Če vzamemo v obzir, da smo izbrali 73 projektov in pri 22 ugotovili bolj ali manj pomembne nepravilnosti, potem vidite, da nekdo v tem sistemu nekaj spušča. Definitivno so za porabo sredstev v skladu s predpisi odgovorni tisti, ki sredstva dobijo. Definitivno pa bi moralo ob porabi sredstev v neskladju s pravili stvari ustaviti že posredniško telo (tj. ministrstvo, ki nadzoruje projekt). In reči: Tako ne morete,« je kritična Nataša Prah.

Težave sicer niso od včeraj – lani, ko so revizorji objavili poročilo o projektih, ki so potekali v letu 2011, je bilo nepravilnosti še več. Te so ugotovili kar pri 30 izmed 72 pregledanih projektov, torej pri več kot 40 odstotkih.

Pomanjkljivo znanje in kadrovski vrtiljak

Zakaj ministrstva tako očitne nepravilnosti spregledajo? Po mnenju direktorice UNP uslužbenci na ministrstvih nimajo dovolj znanja za nadzorovanje projektov. »Stvar je po vsebini kompleksna, imamo zelo obširne predpise o javnem naročanju, pa tudi na ostalih področjih.« Znanja in izkušenj pa si uslužbenci ne morejo pridobiti, ker jih vsaka nova vlada zamenja. »Ko pridejo novi, zamenjajo garnituro, ki se ukvarja z evropskimi razpisi,« opaža Nataša Prah.

Takšne pogoste menjave kadra na ministrstvih, ki nadzorujejo evropske razpise, so vsaj na prvi pogled nenavadne. Z razpisi se na operativni ravni namreč ne ukvarjajo visoko postavljeni kadri, na primer direktorji direktoratov na ministrstvih, temveč nižji uslužbenci. Nov minister lahko nekatere visoke kadre ob nastopu funkcije zakonito zamenja, tudi zato, da poteka delo med njim in visokimi uslužbenci čim bolj gladko. Vprašanje pa ostaja, zakaj bi se ubadal tudi z menjavo kadra na nižjih ravneh.

Nataša Prah o razlogih za to ni želela špekulirati. Poznavalci, ki se niso želeli javno izpostaviti, pa so namignili na željo politikov po nadzoru nad evropskimi milijoni, ki se stekajo v gospodarstvo. Ministri, ki so ne nazadnje politiki, bi lahko z nastavljenimi kadri poskrbeli, da sredstva dobijo točno določena podjetja. Dokazov za kaj takega nismo pridobili. Je pa zelo povedna izjava evropskega komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna, ki v evropski komisiji bdi nad evropsko kohezijsko politiko. Ta je marca 2012, torej kmalu po formiranju druge vlade Janeza Janše, v intervjuju za Delo opozoril na težave, ki nastajajo zaradi menjav uslužbencev na ministrstvih. »Evropska komisija nameni veliko sredstev za izobraževanje nacionalnih uslužbencev, ki upravljajo sredstva EU. Zato je pomembno, da ta kader tudi po volitvah ostane na svojem položaju. O tem sem se pogovarjal tudi s predstavniki slovenske vlade. Dobil sem vtis, da bodo javni uslužbenci, ki so usposobljeni za delo z evropskimi skladi, ostali na svojih mestih. In to je dobro,« je takrat povedal.

Najverjetneje so posledica takšnega kadrovanja tudi ugotovitve sistemskih nadzorov urada za nadzor proračuna na ministrstvih za gospodarski razvoj in tehnologijo, za izobraževanje, znanost in šport, ter za infrastrukturo in prostor. Pri vseh treh so namreč revizorji ugotovili sistemske težave pri upravljanju z evropskimi sredstvi.

Ministrstva brez ukrepov za izboljšanje nadzora

Za pojasnila glede ugotovitev revizorjev smo se obrnili na vsa tri zgoraj omenjena ministrstva, ki so nadzorovala projekte, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti. Zakaj sistem deluje slabo smo vprašali še pred kratkim ustanovljeno službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, katere cilj je izboljšati črpanje sredstev EU.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je nadzorovalo projekta gradnje medicinske fakultete in širokopasovnega omrežja, nam je odgovorilo, da po njihovem prepričanju nepravilnosti pri javnem naročanju niso povzročile »finančne škode.« Zato tudi niso ukrepali. Spomnimo, prav zaradi nepravilnosti pri javnem naročanju na obeh projektih nam je evropska komisija letos zamrznila črpanje 185 milijonov evrov evropskih sredstev. So pa na ministrstvu zapisali, da se zavedajo pomembnosti področja javnega naročanja, zato izvajajo dodatna usposabljanja za skrbnike pogodb na področju javnega naročanja.

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor lastniških povezanosti med dobitnikom evropskih sredstev in izvajalcem del za izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso po njihovih trditvah niso spregledali. A po njihovem mnenju isti lastniki podjetij niso grožnja zagotavljanju konkurence, so nam odgovorili. So pa na podlagi ugotovitev UNP izvedli dodatne preglede na 26 projektih na področju biomase, kjer nepravilnosti niso ugotovili. Posebnih ukrepov za izboljšanje nadzora nad porabo evropskih sredstev na ministrstvu niso uvedli.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa po njihovem prepričanju ni bilo dolžno spremljati, komu dobitnik sredstev EU nato odda posle. Zato tudi niso preverjali, ali je v primeru projekta gradnje apartmajske hiše pod Pohorjem dobitnik sredstev posle dal lastniško povezanemu podizvajalcu. Glede nepravilno porabljenih sredstev pri projektu razvojnega centra novi materiali so povedali, da nepravilna poraba iz dokumentacije, ki jim jo je poslal dobitnik sredstev, ni bila razvidna. Dokumentacije pri dobitniku sredstev, ki je revizorjem UNP razkrila nepravilno porabo, pa niso preverjali. Prav tako tudi niso preverili, ali držijo navedbe Zlatarne Celje, da je srednje veliko podjetje, in ne veliko podjetje. Ukrepov za izboljšanje nadzora nad porabo sredstev EU niso sprejeli.

Do ostalih ugotovljenih nepravilnosti se ministrstva niso opredelila. Jih je pa zato v odgovorih ošvrknila Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki nadzoruje njihovo delo na področju evropskih sredstev. Kot so nam povedali, so skrbniki projektov na ministrstvih pri vsakem projektu tudi pri prejemniku sredstev dolžni pregledati vso dokumentacijo v povezavi s projektom. Napak pri javnem naročanju pa uslužbenci na ministrstvih – skupno se jih z evropskimi projekti ukvarja več kot 700 – po mnenju službe ne opazijo zaradi njihove neizkušenosti in preobremenjenosti. Projekti so vse bolj zahtevni, poglobljena izobraževanja pa skrbniki pričnejo opravljati šele po tem, ko že nekaj časa opravljajo naloge nadzornika porabe sredstev. Na službi priznavajo tudi negativne učinke pogostih menjav vodilnih ljudi na ministrstvih, ki se ukvarjajo z evropskimi sredstvi. In poudarjajo, da morajo škodljivost tega kadrovskega vrtiljaka najprej prepoznati politiki.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Evropska sredstva

Nadzorujemo pravilnost in smotrnost porabe milijonov evrov, ki jih Slovenija dobiva iz evropskega proračuna.

28 prispevkov

Od petih dolenjskih občin terjajo vračilo 828.000 evrov evropskih sredstev

Nadzor nad pravilno porabo evropskih sredstev se je močno izboljšal. Kljub temu še prihaja do posameznih nepravilnosti.

Tema: Evropska sredstva
Članek,

Poročilo revizorjev: nadzor državnih organov nad porabo sredstev EU se izboljšuje

V zadnjih letih je evropska komisija Sloveniji zaradi goljufij in diskriminatornih naročil dvakrat zamrznila črpanje sredstev EU. Lanska revizija porabe …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno