Johannes Hahn: Za posodobitev železnice evropski denar je

Vlada ne sme odstavljati javnih uslužbencev, ki so usposobljeni za upravljanje sredstev Evropske unije.

Ljubljana – Slovenija je v črpanju evropskih sredstev povprečno uspešna, je na današnjem obisku v naši državi povedal Johannes Hahn, evropski komisar za regionalno politiko. Avstrijec je našim politikom predstavil predlog kohezijske politike za obdobje 2014–2020.

Prvič objavljeno 8. marca 2012 v časniku Delo

Johannes Hahn. Foto: EPP Group
Johannes Hahn. Foto: EPP Group

Slovenija je po mnenju Johannesa Hahna v zadnjih dvajsetih letih zelo napredovala in v razvitosti ujela druge članice EU. V intervjuju za Delo je predstavil svoj pogled na nadaljnji razvoj evropske kohezijske politike in njen vpliv na Slovenijo.

Kako uspešna je Slovenija pri črpanju sredstev EU?

Slovenija je v povprečju držav članic. Pri črpanju sredstev iz sklada za regionalni razvoj je malo bolj uspešna, pri črpanju sredstev iz kohezijskega sklada pa je malenkost pod povprečjem EU. Vzrok za to je počasnost posodabljanja železniške infrastrukture, to morate pospešiti. Evropska sredstva za to so na voljo.

Slovenija bo v prihodnji finančni perspektivi Unije, torej v obdobju 2014–2020, razdeljena na dve regiji?

Da, tako je predlagala vaša prejšnja vlada in to je že odločeno. Zahodna Slovenija ne bo več upravičena do sredstev iz naslova konvergence, ki bodo v novi perspektivi obsegala približno 70 odstotkov vseh sredstev kohezijske politike, saj je že dosegla 90 odstotkov razvitosti povprečja EU. Vzhodna Slovenija pa je še pod 75 odstotki razvitosti, zato bo še naprej upravičena do teh sredstev. Vendar bo celotna država še naprej prejemala sredstva iz kohezijskega sklada, saj ne dosega 90-odstotne razvitosti EU.

Je kohezijska politika v zdajšnji gospodarski krizi učinkovita?

Menim, da je zdaj še posebno učinkovita. Mnoge države članice, tudi Slovenija, so namreč oklestile svoj proračun, zaradi česar imajo na voljo manj denarja za naložbe. Evropska sredstva tako v obdobju krize državam zagotavljajo stabilen dotok denarja za investicije. Te so pomembne predvsem pri spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij ter pri izobraževanju državljanov, s čimer lahko zmanjšamo brezposelnost.

Kakšni pa so predlogi evropske komisije glede kohezijskih sredstev za prihodnjo finančno perspektivo?

Zgodovinska naloga kohezijske politike, zmanjšati razvojne zaostanke med razvitimi in manj razvitimi regijami, še ni izpolnjena in še nekaj časa ne bo. Zato bo 70 odstotkov sredstev namenjenih regijam, ki so pod 75 odstotki povprečne razvitosti Unije. Takšnih je približno četrtina. Štirinajst odstotkov bo namenjenih za regije v tranziciji, torej tiste, ki dosegajo med 75 in 90 odstotki razvitosti Unije, 16 odstotkov pa bodo dobile bolj razvite regije. Distribucija sredstev bo podobna trenutni finančni perspektivi, a bo obenem bolj osredotočena na doseganje ciljev strategije EU 2020. Evropska sredstva bodo osredotočena na nekaj temeljnih področij, kot so podpore malim in srednjim podjetjem, obnovljivim virom in učinkoviti rabi energije, raziskavam in razvoju. Vsaka regija bo morala na koncu vsakega obdobja poročati o doseganju ciljev. Večja novost je še vpeljava tako imenovanega pogojevanja ex-ante. Države bodo morale izpolnjevati določene pogoje, še preden bodo dobile sredstva. S tem bomo omogočili gladko, učinkovito in trajnostno izvedbo razvojnih projektov.

Katere so najbolj pereče težave, s katerimi se srečujejo države pri črpanju sredstev?

Kar 75 odstotkov vseh težav nastane zaradi nepravilnega javnega naročanja in dodeljevanja državne pomoči. Države članice pogosto ne upoštevajo evropskih pravil javnega naročanja. Bodisi zato, ker jih ne razumejo, bodisi zato, ker so nacionalna pravila naročanja neustrezna. Seveda se nekatera lokalna podjetja tudi favorizirajo. Včasih pa težave povzročijo tudi zamenjave vodilnih kadrov v javni upravi po volitvah. Evropska komisija nameni veliko sredstev za izobraževanje nacionalnih uslužbencev, ki upravljajo sredstva EU. Zato je pomembno, da ta kader tudi po volitvah ostane na svojem položaju. O tem sem se pogovarjal tudi s predstavniki slovenske vlade. Dobil sem vtis, da bodo javni uslužbenci, ki so usposobljeni za delo z evropskimi skladi, ostali na svojih mestih. In to je dobro.

Komisija lahko v nekaterih primerih črpanje tudi ustavi. S tem zdaj grozite Madžarski.

Včasih začasno ustavimo črpanje sredstev zaradi tehničnih težav. Komisija pa lahko, če država članica večkrat prekrši pravila glede obsega proračunskega primanjkljaja, tudi zmanjša obseg sredstev iz kohezijskega sklada za to državo. To se lahko zgodi Madžarski, če letos ne bo uresničila priporočil komisije in sveta EU za zmanjšanje primanjkljaja. A prepričan sem, da ji bo težave s proračunom uspelo odpraviti še letos. Državam evroobmočja pa lahko komisija v takšnih primerih naloži tudi denarno kazen.

Ali zamrznitev črpanja sredstev mogoče grozi tudi Sloveniji?

Trenutno za kaj takega ni nevarnosti.

Nekateri menijo, da je politika dodeljevanja evropskih sredstev preveč rigidna. Slovenija je za naslednjo finančno perspektivo pripravila tako imenovani predlog 99 poenostavitev za odpravljanje administrativnih bremen. Ste ga upoštevali?

Hvaležni smo za vaše predloge in nekatere bomo tudi upoštevali. Administrativna bremena moramo zmanjšati tako na ravni evropskih ustanov kot na lokalni ravni. Nekatere ukrepe smo že sprejeli. Ti bodo olajšali pridobivanje sredstev za mala in srednja podjetja, na primer vpeljava pavšalnih zneskov, ki bodo olajšali računovodsko poročanje. Ne strinjam pa se z očitkom, da smo preveč rigidni. Res je, da predlagamo koncentracijo sredstev na nekaj prednostnih področij, a znotraj njih imajo regije popolno svobodo pri odločanju, katerim projektom bodo namenila sredstva. Zahtevamo pa, da izdela regija strategijo investiranja. Razumem, da so očitki o rigidnosti EU del politične strategije nekaterih politikov, a niso utemeljeni z dejstvi.

Pri evalvaciji porabe sredstev komisiji mnogi očitajo, da se preveč ukvarja s preverjanjem ujemanja finančnih izkazov posameznega projekta, hkrati pa ne analizira dejanskih učinkov porabe sredstev.

Pošteno povedano: prav imate. Finančni nadzor nad porabo sredstev je zelo pomemben, saj odgovarjamo računskemu sodišču EU in evropskemu parlamentu. Tega torej ne moremo zmanjšati. Zagotovo pa lahko izboljšamo vsebino politik. To bomo tudi storili in po sklenitvi naslednjega kroga pogajanj o novi finančni perspektivi bo vsebina operativnih programov porabe sredstev precej drugačna od programov trenutne perspektive.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Evropska sredstva

Nadzorujemo pravilnost in smotrnost porabe milijonov evrov, ki jih Slovenija dobiva iz evropskega proračuna.

28 prispevkov

Od petih dolenjskih občin terjajo vračilo 828.000 evrov evropskih sredstev

Nadzor nad pravilno porabo evropskih sredstev se je močno izboljšal. Kljub temu še prihaja do posameznih nepravilnosti.

Tema: Evropska sredstva
Članek,

Poročilo revizorjev: nadzor državnih organov nad porabo sredstev EU se izboljšuje

V zadnjih letih je evropska komisija Sloveniji zaradi goljufij in diskriminatornih naročil dvakrat zamrznila črpanje sredstev EU. Lanska revizija porabe …

Tema: Evropska sredstva
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno