Preiskave medijskega lastništva na Pod črto podlaga za poročilo Sveta Evrope

Slovenija ni vzpostavila učinkovitih mehanizmov za preprečevanje koncentracije medijskega lastništva. Javni denar pogosto konča v medijih, ki ne spoštujejo novinarskih standardov.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope / Fotografija Svet Evrope

Pri Evropskem avdiovizualnem observatoriju, ki je del Sveta Evrope, so objavili posebno poročilo o varovanju medijskega pluralizma in konkurence na medijskih trgih v EU. Poročilo v slovenskem delu temelji tudi na preiskavah o medijskem lastništvu, ki smo jih v zadnjih dveh letih objavili pri Pod črto.

V poročilo so sicer poleg Slovenije vključili še sedem evropskih držav. Zanimalo jih je, kako posamezne članice skrbijo za ohranjanje in spodbujanje medijske raznolikosti (pluralizma), na kakšne načine varujejo konkurenco na medijskem trgu ter kakšno je razmerje med komercialnimi in javnimi mediji. Avtorji poročil so bili pozorni tudi na morebitne negativne učinke koncentracije medijskega lastništva in druge dejavnike, ki negativno vplivajo na medijski prostor.

Za pripravo slovenskega poročila so pri Evropskem avdiovizualnem observatoriju k sodelovanju povabili profesorico in dolgoletno raziskovalko medijev Sandro Bašić Hrvatin ter novinarja Pod črto Lenarta J. Kučića, ki za Pod črto preiskuje medijsko lastništvo (Bašič Hrvatin je članica strokovnega sveta zavoda Pod črto).

Preiskave Pod črto o slovenskih medijih so bile ključne za pripravo slovenskega dela poročila, saj so bile pretekle analize medijskega lastništva pri nas stare skoraj dvajset let. V poročilu Bašić Hrvatin in Kučić povzemata nekatere ugotovitve preiskav o občinskih medijih, lastništvu največjih slovenskih časopisov in medijskem sistemu SDS, ki so ga prevzeli madžarski vlagatelji iz kroga stranke Fidesz in premierja Viktorja Orbana.

Avtorja ugotavljata, da Slovenija po osamosvojitvi ni vzpostavila učinkovitih varovalk za preprečevanje koncentracije medijskega lastništva ali preprečiti prevzemov, ki so negativno vplivali na medijsko raznolikost. Prav tako ni vzpostavila mehanizmov za zaščito in spodbujanje pluralizma. Javni denar za sofinanciranje medijskih vsebin pogosto konča v medijih, ki ne spoštujejo niti minimalnih novinarskih standardov.

Evropski avdiovizualni observatorij je del Sveta Evrope s sedežem v Strasbourgu. Naloga te javne ustanove je zbiranje, obdelava in razširjanje informacij o avdio-vizualnih dejavnostih v Evropi. Trenutno zbirajo informacije iz 36 evropskih držav, ki so članice Observatorija. Glavni uporabniki storitev Observatorija so strokovnjaki, javne ustanove in države članice. Njihove analize in poročila so pomemben vir za pripravo evropskih medijskih politik.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Evropski avdiovizualni observatorij #mediji #medijski trg #medijsko lastništvo #Svet Evrope

Deli zgodbo 0 komentarjev