Spremembe na bolje
Pri Pod črto tematikam sledimo od razkritja nepravilnosti do spremembe. S članki, zbranimi na tej strani, želimo pokazati, da lahko novinarsko delo preko preiskovanja in opozarjanja na nepravilnosti pomembno doprinese k spremembam na bolje. Spodaj zato izpostavljamo primere, pri katerih ocenjujemo, da so se spremembe zgodile prav zaradi ali tudi zaradi naših objav.
Pisanje zgodb, ki imajo učinek, že 10 let omogočate bralci in bralke z donacijami.
Se vam zdi naše delo pomembno? Podprite nas z donacijo.
- Pri Pod črto smo v letih 2020 in 2021 razkrili primer Marina in posledice, ki ga ta prinaša na pregon trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije v Sloveniji. Gre za najverjetneje najbolj zloglasen bordel pri nas, v katerega so bili vpleteni vplivni gospodarstveniki, zaslužki pa so se povzpeli v milijone evrov. Na vrhuncu svojega delovanja v letu 2017 je imel klub Marina tudi po več kot pol milijona evrov prihodkov na mesec, obisk pa je redno presegal 6.000 moških strank mesečno. Štiri obtožene v primeru Marina – Sergeja Racmana, Jožeta Kojca, Dejan Šurbka in Vesno Ternovec – so maja 2024 po poročanju medijev obsodili na večletne zaporne kazni zaradi zlorabe prostitucije v hudodelski združbi. Julija 2024 sodba še ni bila pravnomočna. Več v članku: Primer Marina: četverica obsojena na denarne in večletne zaporne kazni. (Julij 2024)
- Pri Pod črto smo se s problematiko poklicnih bolezni v Sloveniji pričeli ukvarjati leta 2015. Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji za poklicno boleznijo na leto zboli okoli 1000 delavcev, medtem ko ministrstvo za delo beleži med 30 in 80 uradno priznanih primerov poklicnih bolezni letno. Neurejen sistem je več desetletij poklicno bolnim onemogočal potrditev poklicne bolezni ter dostop do pravic, ki iz tega izhajajo – povračil iz invalidskega zavarovanja in možnosti odškodnine. V letih opozarjanja na problem, je več vodstev ministrstev obljubilo ureditev področja, a so obljubo vsakič znova prelomili. Po pritožbi ZZZS na Mednarodno organizacijo dela (ILO) je ministrstvo za zdravje s sprejemom novega pravilnika po tridesetih letih uredilo postopek priznavanja poklicnih bolezni. Sprememba na bolje: sprejet je novi pravilnik o poklicnih boleznih (februar 2023)
- Poročilo evropske komisije o stanju vladavine prava je na več mestih citiralo ugotovitve naših preiskav o stanju medijev v Sloveniji. Opozorilo je tudi na neučinkovit pregon korupcije, o čemer pri Pod črto pišemo že vrsto let. Več v članku Vladavina prava: poročilo evropske komisije citira naše ugotovitve o medijih (julij 2021)
- Leta 2019 smo poročali o zlorabi koprskih občinskih medijev in davkoplačevalskega denarja, s katerimi se financirajo ti mediji, za politično promocijo nekdanjega župana občine Borisa Popoviča. Nadzorni odbor občine je dve leti pozneje potrdil naše ugotovitve. Več v članku Nadzorniki: Popovič je zlorabil občinsko glasilo za volilno kampanjo (julij 2021)
- Preiskave Pod črto o medijskem lastništvu in o astroturfingu so bile pomemben vir za poročilo mednarodnih novinarskih organizacij o stanju medijev v Sloveniji in napadih stranke SDS na neodvisnost medijev.Več v članku Preiskave Pod črto pomemben vir za evropsko poročilo o medijih v Sloveniji (junij 2021)
- V začetku leta 2021 smo razkrili, kako deluje propagandna mreža stranke SDS na Twitterju. Aprila 2021 je Twitter suspendiral več profilov uporabnikov, ki so na družbenem omrežju širili propagando stranke SDS in napadali nasprotnike ali kritike te stranke oziroma vlade. Več v članku Twitter suspendiral lažne profile, ki promovirajo stranko SDS (maj 2021)
- Jeseni 2020 smo objavili preiskovalno serijo o bordelu Marina. Med drugim smo razkrili nevestno delo policistov, zaradi česar je sodišče izločilo dokaze proti romunskim zvodnikom, ki so priskrbeli prostitutke za Marino. Zvodniki so zato odkorakali na svobodo. Januarja 2021 pa sta policija in notranje ministrstvo uvedla preiskavo delovanja policistov v primeru Marina. Več v članku Primer Marina: pravnomočna izločitev dela dokazov, MNZ uvedel nadzor v policiji (januar 2021)
- Pri Evropskem avdiovizualnem observatoriju, ki je del Sveta Evrope, so objavili posebno poročilo o varovanju medijskega pluralizma in konkurence na medijskih trgih v EU. Poročilo v slovenskem delu temelji tudi na preiskavah o medijskem lastništvu, ki smo jih v zadnjih dveh letih objavili pri Pod črto. Več o poročilu v članku Preiskave medijskega lastništva na Pod črto podlaga za poročilo Sveta Evrope (december 2020)
- V mesecu novembru 2020 je vrhovno sodišče potrdilo zaporno kazen treh let in štirih mesecev za pogrebnico podjetij Barbaro Podlogar. Podlogarjevo smo leta 2019 v preiskavi o delovanju pogrebnikov podjetij opisali kot ključno operativko v shemi, ki je upnike finančno propadlih podjetij in posameznikov oškodovala za desetine milijonov evrov. Sodišče jo je obsodilo v primeru Elektrooptika. Podlogarjeva je to javno podjetje pomagala oškodovati za skoraj milijon evrov. Več o primeru v članku Vrhovno sodišče: pogrebnica podjetij Barbara Podlogar vendarle v zapor (november 2020)
- Celjski nepremičninski mogotec Aleksander Jančar je bil zaradi zlorabe položaja kot lastnik in direktor podjetja Avioprojekt obsojen na tri leta pogojne zaporne kazni in denarno kazen v višini skoraj milijona evrov. Kot smo razkrili leta 2019, je Avioprojekt za gradnjo garažne hiše ob bolnišnici od Hypo Leasinga pridobil več kot sedem milijonov evrov, porabil pa le 2,5 milijona. Ostali znesek je izginil neznano kam. Sodni dokumenti pa razkrivajo, da je najmanj pol milijona teh sredstev končalo na Jančarjevem bančnem računu. Več v članku Primer Avioprojekt: Aleksandru Jančarju tri leta pogojno in milijonska kazen (november 2020)
- Policija je opravila hišne preiskave v Razvojnem centru Savinja Žalec. Preiskave pomenijo, da policija aktivno preiskuje nepravilnosti, ki smo jih pri Pod črto javno razkrili julija 2020. Podjetja, ki imajo v lasti razvojni center, so z domnevno goljufijo neupravičeno pridobili skoraj tri milijone evrov javnega denarja. Več o tem v članku Hišne preiskave v RC Savinja: že šesti razvojni center s sumom goljufij (oktober 2020)
- Evropska komisija opozarja, da preiskave korupcije in gospodarskih kaznivih dejanj trajajo predolgo in so pogosto neuspešne, težave imamo tudi na področju pluralnosti medijev. Osnutek poročila komisije v veliki meri ugotavlja podobno kot preiskave Pod črto na področju pregona gospodarskega kriminala in korupcije. Že več let namreč opozarjamo na neučinkovitost pravosodnega sistema pri pregonu teh kaznivih dejanj, v zadnjih letih pa tudi na skrivanje lastništva medijev in politični vpliv na medije. Več o poročilu najdete na: https://podcrto.si/pregon-korupcije-evropska-komisija-z-enakimi-ugotovitvami-kot-pod-crto/ (september 2020)
- Članki Pod črto o medijih pod okriljem stranke SDS so predstavljali veliko večino gradiva za razpravo odbora za kulturo o financiranju teh medijev, ki je potekala konec februarja 2020. Stranka LMŠ je razpravo na odboru za kulturo zahtevala zaradi spornega financiranja medijev SDS, kamor med drugim spadajo tednik Demokracija, televizija Nova24TV in spletni medij Nova24TV.si.Več na: https://podcrto.si/clanki-pod-crto-podlaga-za-parlamentarno-razpravo-o-medijih-sds/ (februar 2020)
- Že vrsto let poročamo o neuspešnosti finančne uprave pri preganjanju davčnih skrivačev. Ti se plačilu obveznosti do države najpogosteje izognejo tako, da svoje premoženje prepišejo na svojce ali celo podjetja z neznanimi lastniki, in ga s tem umaknejo pred upniki. Te manevre jim je omogočalo predvsem počasno delo davčnih izterjevalcev. Naša analiza pa je zdaj pokazala, da je finančna uprava v zadnjih letih zaposlila dodatne izterjevalce in dobila nove pristojnosti, ki ji omogočajo hitrejše ukrepanje pri poskusih skrivanja premoženja. Več o tem v članku Kako uspešno se finančna uprava bori proti iznajdljivim davčnim skrivačem (februar 2020)
- Pri Pod črto smo že leta 2015 prvič opozorili na hudo pomanjkanje družinskih zdravnikov. Posledica tega je slabša zdravstvena oskrba prebivalcev Slovenije, več nepotrebnih zapletov pri zdravljenju in več napak pri zdravljenju. Razmere pa so vrhunec doživele spomladi 2019, ko je več deset zdravnikov zaradi preutrujenosti zagrozilo z zaprtjem ambulant. Nato pa je zdravstveno ministrstvo le pripravilo ukrepe za postopno izboljšanje razmer: predvsem napovedan uvoz dodatnih družinskih zdravnikov in pa nameravano povečanje vpisnih mest za študij medicine. Več o tem v članku Komentar pogovora z zdravstvenim ministrom: obljublja ukrepe, a ne povsod (december 2019)
- V okviru projekta Pogrebniki podjetij smo preiskovali tudi domnevno skrivanje premoženja Igorja Furlana, očeta bolj razvpitega Roka Furlana. Igorju Furlanu je finančna uprava leta 2011 ugotovila premoženje neznanega izvora in mu ga obdavčila z 800.000 evri davka. Tik pred izdajo odločbe o plačilu davka je Furlan skoraj 700.000 evro vredne nepremičnine prenesel na tuje podjetje z neznanimi lastniki. Letos je sodišče pravnomočno odločilo, da je bil prenos nepremičnin fiktiven in da jih finančna uprava lahko zarubi. Več o tem v članku Pogrebniki podjetij: finančni upravi uspelo zaseči nepremičnine Igorja Furlana (november 2019)
- Pred leti smo pri Pod črto obširno poročali o slabem nadzoru nad porabo evropskih sredstev. Zaradi velikega števila goljufij pri porabi teh sredstev nam je evropska komisija leta 2013 celo zamrznila črpanje denarja iz evropskega proračuna. Nadzor nad porabo sredstev se je v zadnjih letih močno izboljšal. Več o tem v članku Od petih dolenjskih občin terjajo vračilo 828.000 evropskih sredstev (maj 2019)
- Leta 2018 smo opozorili na primer posilstva, kjer je bil osumljenec na sodišču oproščen zaradi pomanjkljive dokumentacije v policijski bazi DNK profilov osumljencev. Po objavi naših člankov je policija opravila nadzor nad hranjenjem DNK profilov, ugotovila nepravilnosti, pripravila ukrepe za izboljšanje dela in odstavila odgovornega – direktorja nacionalnega forenzičnega laboratorija. Več v članku Policija: hude napake pri hrambi DNK, zamenjan direktor forenzike (januar 2019)
- Leta 2016 smo analizirali kakovost dela ljubljanskega kliničnega centra pri zdravljenju možganske kapi in ugotovili, da v tej bolnici zaradi posledic možganske kapi umre nenavadno veliko bolnikov. Zdaj so v UKC Ljubljana bistveno izboljšali zdravljenje zaradi česar možgansko kap preživi na desetine pacientov več kot prej. Več v članku Kako so v UKC Ljubljana uspeli zmanjšati število umrlih po možganski kapi (januar 2019)
- Jeseni 2016 smo razkrili sporno poslovanje Družbe za upravljanje terjatev bank. Dve leti pozneje je naše ugotovitve potrdilo tudi računsko sodišče in od DUTB zahtevalo več ukrepov za izboljšanje poslovanja. Več v članku Računsko sodišče potrjuje ugotovitve Pod črto o spornih poslih slabe banke (julij 2018)
- Socialna pomoč za posameznike je bila v Sloveniji tako nizka, da ni omogočala preživetja tistim, ki so bili brez lastnih sredstev za preživljanje, smo na Pod črto opozarjali že leta 2016. Državni zbor je leta 2018 nato le zvišal socialno pomoč na višino, ki je blizu pokritja minimalnih življenjskih stroškov. Več v članku Zakaj je bil dvig denarne socialne pomoči potreben in zakaj je to le prvi korak (maj 2018)
- Spomladi 2017 smo opozorili na počasne kazenske postopke proti razvpitemu ljubljanskemu podjetniku Roku Furlanu. Tožilstvo je po naših vprašanjih o počasnih postopkih v primeru Furlana proti njemu le vložilo zahtevo za preiskavo suma oškodovanja upnikov. Več v članku Sum oškodovanja upnikov: tožilstvo za Roka Furlana zahtevalo preiskavo (maj 2018)
- Leta 2016 smo opozorili, da stanovanjski skladi ne morejo preverjati premoženja najemnikov neprofitnih stanovanj, če so slednji stanovanje dobili pred letom 2003. Sprememba zakonodaje v letu 2017 je omogočila preverjanje teh najemnikov. Le ljubljanski in mariborski stanovanjski sklad sta nato našla skupno več kot 150 najemnikov, ki so bili zaradi visokih dohodkov neupravičeni do neprofitne najemnine, in jim začela zaračunavati tržno najemnino. Več v članku Skladi ugotavljajo, kdo je preveč premožen za neprofitno najemnino (december 2017)
- Na Pod črto smo že več let opozarjali izkoriščanje prekarnih delavcev za opravljanje dela pod pogoji redno zaposlene osebe. V kolikor je takšen delavec želel dobiti redno zaposlitev, ki mu po zakonu pripada, jo je moral iztožiti na sodišču. Po novem pa bo lahko nepoštenemu delodajalcu zaposlitev delavca odredil delovni inšpektor. Več v članku: Delodajalci bodo ob odkriti kršitvi prisiljeni zaposliti prekarnega delavca (oktober 2017)
- Maja 2017 smo objavili osnutek predloga novega Zakona o Slovensko obveščevalno-varnostni agenciji, ki je predvideval celo tajne hišne preiskave agentov na domovih Slovencev. Osnutek je pripravila vladna delovna skupina. Po objavi je premier Miro Cerar v državnem zboru povedal, da so nekateri predlogi v osnutku zakona neustavni in da vlada teh ne bo potrdila. Več v članku Premier Cerar: predlogi v osnutku zakona o Sovi so neustavni (maj 2017)
- Junija 2016 smo razkrili vdiranje informatorja policije Dejana Orniga v zasebno komunikacijo posameznikov, tudi po naročilu in s pomočjo ljubljanskih kriminalistov. Policija je zdaj po lastnih besedah sprejela nove pravilnike sodelovanja z informatorji, ki naj bi v bodoče preprečili takšno delovanje policije. Več v članku Primer Ornig: policija posodablja interne akte za sodelovanje z informatorji (marec 2017)
- Razkrili smo, da je podjetje Metalvar pod vodstvom nekdanjega direktorja Darka Dubravice državi plačal 557.000 evrov premalo davka. Podjetje davčnim inšpektorjem ni znalo dokazati, da so bile nekatere storitve, ki jih je podjetje plačalo zunanjim izvajalcem, dejansko opravljene. Dubravica je leta 2016 nato dobil zaposlitev v vodstvu javnega podjetja Nigrad. Po naših razkritjih so ga iz Nigrada odpustili – uradno zaradi »poslovnega razloga.« Več v članku V Nigradu odpustili nekdanjega direktorja Metalvarja (marec 2017)
- Že od leta 2014 smo obširno poročali o stalnih kršitvah prodajalcev cigaret na področju oglaševanja tobaka. Tri leta po tem so poslanci – tudi zaradi kršitev – uzakonili popolno prepoved oglaševanja tobaka v Sloveniji. Več v članku Spremembe na bolje: poslanci uzakonili popolno prepoved oglaševanja tobaka (februar 2017)
- Tekom leta 2016 smo poročali, da v Sloveniji nihče ne preverja, kako kakovostno so naše zdravstvo in zdravniki. Zaradi zdravniških napak bi lahko po ocenah zdravstvenega ministrstva letno umrlo okoli 1000 pacientov. Zdaj je ministrstvo predlagalo predlog sprememb zakonodaje za izboljšanje kakovosti v zdravstvu. Več v članku Ministrstvo predstavilo predloge za izboljšanje kakovosti v zdravstvu (januar 2017)
- Po naših razkritjih o dogovarjanj direktorjev slabe banke, kako vodilnim v državnih podjetij dati višje plače od zakonskih omejitev, je finančno ministrstvo poostrilo nadzor nad slabo banko. Več v članku Učinki našega dela: finančno ministrstvo zaostruje nadzor nad slabo banko (december 2016)
- Prometne nesreče se na slovenskih cestah dogajajo tudi zaradi slabega stanja prometne infrastrukture. Na podcrto.si smo poleti predstavili 34 nevarnih točk na državnih cestah, na katerih bi morali odgovorni z investicijami v infrastrukturo izboljšati varnost. Država je zdaj napovedala vložek več sto milijonov evrov za izboljšanje varnosti cest. Več v članku Zakaj državne ceste propadajo in kako bodo odgovorni izboljšali njihovo varnost (december 2016)
- Pet let po objavil članka o nenavadnem poslovanju Lekarne Ljubljana, ki je milijonske posle delila mimo javnih naročil, je policija le reagirala in zaradi sumov korupcije in gospodarskega kriminala preiskala prostore Lekarne. Več v članku Pet let po objavi članka o nepravilnostih le policijska preiskava v Lekarni Ljubljana (november 2016)
- Predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (slabe banke) Marko Simoneti je po naših razkritjih dogovarjanj direktorjev slabe banke, kako vodilnim v državnih podjetij dati višje plače od zakonskih omejitev, odstopil s položaja. Več v članku Po objavi naših člankov odstopil predsednik upravnega odbora slabe banke (oktober 2016)
- Julija 2016 smo opozorili na praktično nikakršne sankcije za zdravnike, pri katerih je zdravstvena inšpekcija ugotovila sume preskakovanja čakalnih vrst. Oktobra 2016 pa so kriminalisti zaradi sumov preskakovanja čakalnih vrst opravili preiskave v UKC Ljubljana in na Onkološkem inštitutu. Več na Facebook povezavi (oktober 2016)
- V Sloveniji primanjkuje okoli 6600 neprofitnih stanovanj za socialno ogrožene. Država je zdaj storila prvi korak in dala na voljo dodatnih 30 milijonov evrov za nova stanovanja. S tem denarjem bodo lahko stanovanjski skladi uredili okoli 500 stanovanj. Več v članku Država bo zagotovila 30 milijonov evrov za nova neprofitna stanovanja (avgust 2016)
- Nekateri sodniki prejemajo visoke dodatke k plači za stalno pripravljenost, čeprav jim v času te pripravljenosti skoraj nikoli ni treba dejansko priti na delo, smo opozorili marca 2016. Zdaj bo upravičenost izplačevanja teh dodatkov preverilo računsko sodišče. Več v članku Dodatki k sodniškim plačam zanimajo tudi računsko sodišče (junij 2016)
- Marca 2016 smo v članku o pomanjkanju neprofitnih stanovanj v Sloveniji opozorili tudi na lansko ukinitev subvencije na tržni del najemnine za tiste, ki si najema stanovanja po tržni ceni ne morejo privoščiti, neprofitnih stanovanj pa zanje ni na voljo. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da je ukinitev subvencije neustavna, zato jo morajo država in občine socialno najšibkejšim ponovno izplačevati. Več v članku Ustavno sodišče olajšalo položaj tistim, ki si ne morejo privoščiti najema stanovanja (maj 2016)
- Že tri leta opozarjamo na slab nadzor nad porabo evropskih sredstev, ki omogoča sklepanje nezakonitih aneksov h gradbenim pogodbam, prirejene razpise za izvedbo del, in celo goljufije. Zaradi tega je evropska komisija Sloveniji zadnjih letih večkrat zamrznila črpanje sredstev. Zdaj pa so državni organi končno izboljšali nadzor nad porabo sredstev, ugotavljajo revizorji. Več v članku Poročilo revizorjev: nadzor državnih organov nad porabo sredstev EU se izboljšuje (april 2016).
- Po naši objavi člankov o najbolj nevarnih prometnih točkah v Mariboru na občini in državni direkciji za infrastrukturo napovedujejo nekatere ukrepe za izboljšanje prometne varnosti v mestu. Več v članku Kakšne ukrepe za manj prometnih nesreč v Mariboru napovedujejo pristojni (februar 2016)
- Že od leta 2014 poročamo o dragih stroških za vodenje bančnih računov, ki jih banke zaračunavajo samostojnim podjetnikom. Zdaj je naša največja banka, NLB, kot prva pri nas podjetnikom ponudila račun s stroški, primerljivimi s stroški vodenja osebnega računa. Več v članku NLB prva ponudila »osebni« račun z nizkimi stroški vodenja za poslovanje s. p.-jev (februar 2016)
- Dobro leto dni po naši analizi sistematičnega nezakonitega izkoriščanja več kot 200 honorarnih sodelavcev na RTV Slovenija, ki morajo za nižje plačilo in pod slabšimi pogoji opravljati enako delo kot njihovi redno zaposleni kolegi, je javni zavod te sodelavce pričel zaposlovati. Več v članku Naše delo šteje: RTV Slovenija končno pričela zaposlovati honorarne sodelavce (januar 2016)
- Že od konca 2014 opozarjamo na nezakonito izkoriščanje honorarnih sodelavcev v večjih slovenskih medijskih hišah, ki za nižje plačilo in v slabših pogojih opravljajo enako delo kot redno zaposleni. Zdaj se je zganil tudi inšpektorat za delo in v več medijih uvedel inšpekcijske nadzore. Več v članku Naše delo učinkuje: inšpektorji zaradi honorarnih sodelavcev izvedli »racijo« v slovenskih medijih (november 2015)
- Policijo smo že tretjič ujeli pri neustavnem pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov. Na podlagi našega poročanja je policijo pričel preiskovati informacijski pooblaščenec. Več v članku: Informacijski pooblaščenec sprožil preiskavo policijskega vohljanja za bralci portalov (november 2015)
- Že januarja 2015 smo inšpekcijo za varno hrano zaprosili za rezultate nadzora nad kuhinjami v vrtcih, šolah in ostalih javnih ustanovah. Po osmih mesecih vztrajanja nam je podatke o pregledih za leto 2014 septembra le uspelo pridobiti. Zdaj lahko sami preverite, kako varno hrano pripravlja javne ustanove, ki jih obiskujete vi ali vaši bližnji. Več v članku Varna hrana: inšpektorji hujše nepravilnosti odkrili pri desetini kuhinj v javnih ustanovah (september 2015)
- Ministrstvo za delo dvema podjetjema večmilijonske IT posle oddaja mimo javnih razpisov, čeprav ga je računsko sodišče že leta 2013 opozorilo, da s tem krši zakonodajo. Na podlagi poročanja podcrto.si je te posle začela preiskovati protikorupcijska komisija. Več v članku: Protikorupcijska komisija odprla preiskavo javnega naročanja na ministrstvu za delo (september 2015)
- Glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič je spomladi na svojem blogu in na podcrto.si opozoril, da bo definicija gotovine v predlogu zakona o davčnih blagajnah praktično onemogočila poslovanje zagonskih podjetij v Sloveniji. Definicija bi lahko namreč obsegala tudi poslovanje prek PayPala in drugih tujih plačilnih sistemov, pri katerih uporaba davčne blagajne ni možna. To pa bi zagonskim podjetjem praktično onemogočilo poslovanje. Po Špetičevih opozorilih sta finančno ministrstvo in finančna uprava sprejela stališče, da plačila prek PayPala in ostalih tujih plačilnih sistemov niso plačila z gotovino, zato davčna blagajna zanje ni potrebna. Več v članku Davčni inšpektorji: podjetja za prejemanje plačil prek PayPala ne potrebujejo davčne blagajne (september 2015)
- Za balonarsko nesrečo avgusta 2011 na Ljubljanskem barju, v kateri je umrlo šest ljudi, je bila kriva tudi neaktivnost inšpektorjev agencije za civilno letalstvo. Inšpektorji so bili že pol leta pred nesrečo seznanjeni, da je povzročitelj nesreče vrsto let letel brez izpita in obenem kršil pravila letenja, smo razkrili na podcrto.si. A takrat niso odločno ukrepali. Obenem še leto in pol po nesreči niso izvajali nikakršnega nadzora nad balonarji. To se je zdaj spremenilo: inšpektorji redno nadzorujejo pilote in lastnike balonov, slednji pa morajo izpolnjevati stroga varnostna merila, če želijo opravljati komercialne lete. Več v članku Inšpektorji končno pričeli izvajati redne nadzore nad balonarji (september 2015)
- Spomladi 2014 smo razkrili sistematsko nezakonito oglaševanje cigaret na bencinskih servisih, v trafikah in prodajalnah večjih trgovcev. Zdaj zaradi kršitev ministrstvo za zdravje obljublja ostrejšo protitobačno zakonodajo.Več v članku Ministrstvo za zdravje napoveduje strožje omejitve oglaševanja cigaret (avgust 2015)
- Finančna uprava nam na naše zaprosilo ni želela poslati seznam pravnih oseb, ki jih je kaznovala zaradi zaposlovanja na črno z izgovorom, da gre za davčno tajnost. S pritožbo informacijskemu pooblaščencu smo dosegli, da je finančna uprava razkrila podatke. Te smo nato objavili na podcrto.si. Več v člankih Razkrivamo: pekarne, ki so jih inšpektorji decembra ujeli pri zaposlovanju na črno in Koga je finančna uprava kaznovala zaradi zaposlovanja na črno in zakaj to nima učinka (junij/avgust 2015)
- Ko je ugasnila aplikacija Supervizor z obrazložitvijo, da jo bodo zaradi prenosa s strežnikov komisije za preprečevanje (KPK) korupcije na strežnike ministrstva za javno upravo ponovno zagnali šele čez več mesecev, smo opozorili na sporno delovanje predsednika KPK in informacijske pooblaščenke. Odgovornim je nato Supervizor uspelo ponovno zagnati že čez dva dni. Več v članku Kako sta informacijska pooblaščenka Prelesnik in predsednik KPK Štefanec ugasnila Supervizor (julij 2015)
- Razkrili smo ugotovitve študenta Dejana Orniga o hudih varnostnih ranljivosti komunikacijskega sistema Tetra, ki ga med drugim uporabljajo policija, SOVA, in vojaška policija. Zaradi razkritij so poslanci, člani komisije državnega zbora za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, napovedali obravnavo problema na eni izmed sej komisije. Notranji nadzor v policiji pa je ugotovil neustrezen odziv odgovornih na opozorila o ranljivostih Tetre. Več v člankih Razkritja podcrto.si o ranljivostih sistema Tetra bodo obravnavali poslanci in Interni nadzor potrdil ugotovitve podcrto.si: policija se ni pravilno odzvala na opozorila o varnostnih ranljivostih Tetre (april/junij 2015)
- Predstavnica za odnose z javnostmi ministrstva za zdravje je uredniku podcrto.si odpovedala že dogovorjen pogovor z uslužbenko ministrstva o tematiki, ki smo jo preiskovali, ker nismo privolili, da bi PR predstavniki ministrstva pregledali in odobrili (avtorizirali) povzemanja izjav zaposlene v članku še pred njegovo objavo. Z mnenjem o ravnanju ministrstva smo se obrnili na direktorja urada vlade za komuniciranje (UKOM) Boštjana Lajovica, ki pritrdil našemu stališču. Po posredovanju mnenja Lajovica so na ministrstvu za zdravje uredniku podcrto.si omogočili pogovor z njihovo uslužbenko.Več v članku Šef urada vlade za komuniciranje: pogojevanje izjav novinarjem z avtorizacijami ni dopustno (marec 2015)
- Precej večjih slovenskih medijev za nižanje stroškov poslovanja nezakonito izrablja honorarne sodelavce. Ti opravljajo enako delo kot redno zaposleni, a za precej nižjo plačo in praktično brez delavskih pravic. Na podcrto.si smo pisali o izkoriščanju honorarnih sodelavcev na RTV Slovenija, zdaj pa je inšpektorat za delo zaradi problematike honorarnega dela napovedal sistematičen nadzor zaposlovanja v večjih slovenskih medijih. Več v članku Delovna inšpekcija napoveduje sistematične nadzore medijskih hiš zaradi honorarnih delavcev (januar 2015)
- Čeprav je pristojen za nadziranje in kaznovanje državnih organov, ki ne odgovarjajo na zahteve po informacijah javnega značaja, nam inšpektorat za javni sektor lani kljub večkratnim zahtevam ni posredoval informacij o stroških poslovanja. Zdaj je inšpektorat zaradi neodzivnosti na naše zahteve kaznoval samega sebe.Več v članku Inšpektorat zaradi ignoriranja zahtev po informacijah javnega značaja kaznoval samega sebe (november 2014).
- Vlada je neuradno tudi zaradi našega poročanja o nezakonito izplačanih plačah odstavila generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja. Veniger je po naših izračunih prejel kar za 83.000 evrov preveč izplačane plače. Več v članku Naši članki učinkovali – vlada odstavila šefa policije Stanislava Venigerja (oktober 2014).
- Že poleti 2013 smo razkrili podjetja, ki kljub neplačevanju davkov služijo z državnimi posli. Tudi zaradi medijskih objav te problematike se je število davčnih neplačnikov, s katerimi posluje država, zmanjšalo. Več v članku Vse manj davčnih dolžnikov, ki poslujejo z državo, a nekateri zaslužili milijone (oktober 2014)
- Aprila 2014 smo razkrili hude ranljivosti spletnega portala finančne uprave eDavki. Te so omogočale prestrezanje podatkov uporabnikov in celo krajo njihove identitete. Po naših (večkratnih) opozorilih je finančna uprava izboljšala varnost portala. Več v članku Furs zagotavlja: zdaj smo pa res popravili varnost portala eDavki (oktober 2014).
- Ob portalu eDavki smo opozorili tudi na hude ranljivosti portala notranjega ministrstva eUprave, ki so omogočale prestrezanje podatkov uporabnikov in celo krajo njihove identitete. Po objavi naših ugotovitev je notranje ministrstvo izboljšalo varnost portala. Več v članku Durs kljub obljubi ni popravil varnosti spletnega portala, MNZ odpravil najhujše ranljivosti (julij 2014).
- Informacijski pooblaščenec je decembra 2013 opozoril na razširjeno prakso nezakonitega zbiranja podatkov o bralcih spletnih portalov v slovenski policiji. Kljub temu policija s to prakso po naših ugotovitvah ni prekinila. Po objavi naših člankov so v policiji sprožili notranji nadzor in priznali nepravilnosti. Več v članku Strokovni nadzor: policija nadaljuje z nezakonitim pridobivanjem podatkov o bralcih portalov (maj 2014).
- Dva visoka uslužbenca Mercatorja sta bila po naših ugotovitvah nezakonito člana enega izmed nadzornih svetov Mercatorjevih hčerinskih družb. Na podlagi naših ugotovitev sta nato oba izstopila iz nadzornega sveta. Več v članku Član uprave in direktorica Mercatorja nezakonito imenovana v nadzorne svete hčerinskih družb (marec 2014).
- Simobil, Mobitel in Tušmobil so imeli slabo zaščitena GSM omrežja, zaradi česar je bilo možno prestrezati klice in SMS sporočila v omrežju in celo ukrasti identiteto uporabnikom GSM storitev. Simobil in Mobitel sta po objavi člankov na to temo varnost svojih omrežij izboljšala. Več v članku Varnost v vseh GSM omrežjih še ni zagotovljena (oktober 2012).
- Zavod za zdravstveno zavarovanje je Onkološkemu inštitutu izplačeval tudi do 7,5 milijonov evrov previsoke zneske za povrnitev stroškov nakupov zdravil za zdravljenje raka. Ta sredstva je Onkološki inštitut porabil netransparentno. Po naših razkritjih je vlada reformirala sistem povračila stroškov tako, da zdravstvena blagajna Onkološkemu inštitutu zdaj poravnava le dejanski strošek nakupa zdravil. Več v članku Preprečili milijonska preplačila zdravil (maj 2012).
Pisanje zgodb, ki imajo učinek, omogočate bralci in bralke z donacijami. Trenutno zbiramo sredstva za preiskovalno novinarstvo v 2023.
Se vam zdi naše delo pomembno? Podprite nas z donacijo.
Več o Pod črto:
