Preiskave Pod črto: kaj je izboljšala prejšnja vlada in kaj čaka novo

Pri Pod črto smo v zadnjih štirih letih razkrili več sistemskih pomanjkljivosti na zdravstvenem, socialnem in kazenskem področju. Zato analiziramo, kakšni ukrepi čakajo novo vlado.

Premier Marjan Šarec. Foto: Borut Peršolja/Državni zbor

Skoraj tri mesece po junijskih volitvah pričakujemo dokončno oblikovanje nove vlade. Ta trenutek se nam je zdel primeren za pregled zgodb, ki smo jih do sedaj objavili na Pod črto.

Ukvarjali smo se s problemi v zdravstvu in na socialnem področju, s pomanjkljivostmi pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcije, nezakonitim delom policije in številnimi drugimi temami. Ob tem smo na omenjenih področjih podrobneje analizirali in razkrili sistemske pomanjkljivosti: ki jih v državi moramo odpraviti, če hočemo postati boljša družba.

Katere omenjene sistemske težave je prejšnja vlada vsaj deloma odpravila, katere je (neuspešno) skušala odpraviti in katerih se ni niti lotila? Spodaj objavljamo pregled najbolj pomembnih področij, ki smo jih v preteklih letih preiskali pri Pod črto. Pa tudi opisujemo, katere spremembe na bolje so se že zgodile in katere moramo terjati od novega vodstva države.

Preiskane teme smo razdelili v tri kategorije. V prvi so tiste, kjer je mogoče opaziti občutne spremembe na bolje. V drugo smo uvrstili tiste, kjer so se zgodile določene spremembe, ki pa niso tako bistvene, da bi lahko z njimi uredili določeno področje. Sem smo uvrstili tudi področja, ki so jih odgovorni sicer pričeli urejati v zadnjem mandatu, a jih še niso uredili.

Bistvene spremembe na bolje

Slaba banka

Konec leta 2016 smo pri Pod črto objavili serijo člankov o spornih poslih Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabe banke. Med drugim smo razkrili poskuse njenih direktorjev, da bi se izognili zakonskim omejitvam plač direktorjev podjetij v lasti DUTB.

Že tri tedne po objavi prve naše zgodbe je odstopil predsednik upravnega odbora DUTB, Marko Simoneti.

Decembra 2016 je nato večji nadzor nad delom slabe banke napovedalo tudi finančno ministrstvo.

Računsko sodišče je nato v letos objavljeni reviziji poslovanja DUTB prav tako potrdilo glavne ugotovitve preiskave Pod črto o nepravilnostih v slabi banki.

Glede na odstop vodje DUTB in ukrepe ministrstva za finance pri Pod črto ocenjujemo, da je na tem področju prišlo do pomembnih sprememb na bolje.

Prepoved oglaševanja tobaka

Študije so si enotne, da oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov spodbuja kajenje predvsem med mladimi. Zato je država že pred leti uvedla stroge omejitve na področju oglaševanja tobaka. Prodajalci tobaka so lahko omenjene izdelke oglaševali le na površinah z omejenimi velikostmi in v lastnih prodajalnah, obenem pa strank niso smel vzpodbujati k nakupu tobaka. A so iznajdljivi prodajalci po mnenju tržnih inšpektorjev to kljub temu počeli, smo že leta 2014 razkrili pri Pod črto. Na prodajnih pultih so denimo izpostavljali zavojčke določene znamke cigaret ali pa so jih nameščali v svetleče okvirje na steni.

Takšen primer je Petrol, ki je med letoma 2010 in 2016 dobil več kot 300 kazni zaradi nezakonitega oglaševanja tobačnih izdelkov.

V začetku leta 2017 je nato državni zbor sprejel nov protitobačni zakon, ki je uvedel popolno prepoved oglaševanja tobačnih izdelkov.

Zaradi omenjenega ukrepa pri Pod črto ocenjujemo, da je prišlo na tem področju do pomembne spremembe na bolje.

Evropska sredstva

Julija 2013 smo pri Pod črto razkrili, da je Evropska komisija zaradi več ugotovljenih goljufij pri porabi evropskih sredstev Sloveniji zamrznila črpanje teh sredstev iz evropskega proračuna. Slovenija je tako začasno ostala brez 242 milijonov evrov evropskega denarja. Leto pozneje se je zgodba ponovila – zaradi nepravilnosti pri porabi sredstev je Evropska komisija Sloveniji leta 2014 zamrznila črpanje nadaljnjih 185 milijonov evrov evropskih sredstev.

Nekaj let pozneje se je državni nadzor nad porabo evropskih sredstev precej izboljšal. Revizorji urada za nadzor proračuna, ki so pristojni za nadzorovanje ostalih državnih inštitucij – ti dodeljujejo in nadzirajo evropske projekte, so v poročilu iz leta 2016 ugotovili bistveno manj napak pri porabi evropskih sredstev. K temu je prispeval tudi boljši nadzor države nad porabo sredstev.

Zaradi teh dejstev pri Pod črto sklepamo, da so se na tem področju v zadnjih letih zgodili bistveni premiki na bolje.

Delne spremembe na bolje

Revščina v Sloveniji

Že od konca 2015 pri Pod črto redno objavljamo članke o revščini v Sloveniji. Podrobneje smo se posvetili več skupinam zapostavljenih prebivalcev: starejšim, invalidom, prejemnikom socialne pomoči in prekarnim delavcem.

V času našega poročanja je bilo doseženih nekaj sprememb na bolje. Država je občutno skrajšala čas osebnega stečaja za tiste z dohodki pod pragom revščine.

Država je najprej ukinila, nato pa po posredovanju ustavnega sodišča spet uvedla subvencije za najem stanovanja za socialno šibke.

Prav tako je začela država preverjati prihodke najemnikov neprofitnih stanovanj – torej stanovanj, ki so namenjena za socialno šibke in imajo nižjo najemnino od tržne.

Do leta 2017 namreč država ni mogla preveriti dejanskih dohodkov prejemnikov neprofitnih stanovanj, ki so stanovanje dobili pred letom 2003. Zato se je dogajalo, da so v neprofitnem stanovanju uživali tudi posamezniki z nadpovprečnimi prihodki ali premoženjem, čeprav jih je subvencionirala država. Obenem je državni zbor letos potrdil zvišanje višine socialne pomoči z 297 evrov na 385 evrov.

To je bil pomemben prvi korak za omogočanje dostojnega življenja in izhoda iz stiske za tiste, ki so se zaradi življenjskih okoliščin znašli brez dohodkov in sredstev za preživljanje.

Z nekaterimi pomembnimi pomanjkljivostmi socialne države pa se vlada ni ukvarjala. Pod pragom revščine je še vedno bistveno preveč upokojencev, invalidov in samozaposlenih. Prav tako je vprašljiva učinkovitost državnih inštitucij, ki bi morale pomagati tistim, ki so se znašli v revščini – da se iz nje izkopljejo.

Zaradi zgolj delnih ukrepov pri Pod črto ocenjujemo boj proti revščini kot delno uspešnega, saj je potrebnih še precej sprememb na bolje.

Prekarno delo

Pri Pod črto smo začeli že leta 2014 opozarjati na nezakonito izkoriščanje prekarnega dela na RTV Slovenija. Pogodbeni sodelavci naše osrednje javne televizije in radija so imeli enake zadolžitve kot njihovi redno zaposleni kolegi. A so te zadolžitve opravljali pod bistveno slabšimi delovnimi pogoji in za manj denarja.

Leta 2016 je nato RTV Slovenija pričela z zaposlovanjem več kot 250 pogodbenih sodelavcev, ki bi morali biti glede na zakon zaposleni. Podjetje mora namreč po zakonu zaposliti vse tiste sodelavce, ki imajo enake zadolžitve kot redno zaposleni – na primer osemurni delavnik, delo po navodilih in pod rednim nadzorom nadrejenih.

Državni zbor je leta 2017 sprejel tudi zakonsko določilo, da lahko inšpektor za delo ob ugotovitvi nezakonitega dela prek pogodbe podjetju naloži obvezno zaposlitev takšnega pogodbenega sodelavca. Pred tem je moral namreč takšen sodelavec redno zaposlitev iztožiti na sodišču, kar se je lahko zavleklo za več let. V tem obdobju je bil lahko delavec izpostavljen povračilnim ukrepom delodajalca.

To niso samo slovenske posebnosti. V sodelovanju z več evropskimi novinarji smo konec lanskega leta poročali, da se celotna Evropska unija pomika v smeri vedno večje »fleksibilizacije« delovnih mest in s tem vedno večje prekarizacije zaposlitev.

Uradni razlog za spremembe je gospodarski razcvet, ki naj bi ga domnevno omogočila takšna fleksibilizacija. Kot smo v sodelovanju z več evropskimi novinarji ugotovili pri Pod črto, pa so namesto gospodarskega razcveta posledice tega trenda le vedno slabša delovna mesta za državljane Evrope.

Pristojni so v preteklih letih sprejeli nekaj ukrepov za sankcioniranje nezakonite prekarizacije. Po drugi strani se država s širšo problematiko prekarnih delovnih mest ne ukvarja, zato ukrepe na tem področju ocenjujemo kot delno uspešne.

Pomanjkanje zdravnikov

Večkrat smo poročali, da v Sloveniji kronično primanjkuje družinskih in otroških zdravnikov. Posledica tega so preobremenjeni zdravstveni delavci, kar se kaže v več napakah pri obravnavi pacientov.

Država je ta problem prepoznala in že konec lanskega leta razpisala več specializacij za družinske zdravnike. Vendar je po prvih podatkih zanimanje za specializacije družinske medicine (pre)nizko. Državo tako še čaka izziv, kako diplomantom medicinskih fakultet to specializacijo narediti privlačno. Zato ta ukrep ocenjujemo kot delno uspešnega – je korak v pravo smer, a smo še razmeroma daleč od rešitve.

Nepravilnosti v policiji

Pri Pod črto smo od začetka delovanja obširno poročali o nepravilnostih v policiji. Pisali smo o vdoru v policijski komunikacijski sistem Tetra, o nezakonitem pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov, o vdorih informanta policije Dejana Orniga v komunikacijo posameznikov in o spornem hranjenju profilov DNK osumljencev.

V precej primerih je policija po naših razkritjih ukrepala. Ti ukrepi pa so bili včasih bolj, včasih manj učinkoviti. V primeru nezakonitega pridobivanja podatkov o bralcih spletnih portalov je policija izvedla notranji nadzor in odredila določene spremembe, da se to ne bi dogajalo. Ti ukrepi so bili sicer le delno uspešni.

V primeru vdora v Tetro je policija prav tako izvedla interni nadzor in odkrila nepravilnosti v svojem delovanju. V primeru vdorov Dejana Orniga je posodobila pravilnike o delu z informatorji in kazensko ovadila policiste, ki so z Ornigom sodelovali. V primeru nezakonite hrambe profilov DNK posameznikov pa so pri policiji obljubili, da bodo vse nezakonito hranjene profile izbrisali do konca letošnjega leta.

Glavna težava policije je prevzemanje odgovornosti. Pomanjkljivosti sicer  odpravijo, odgovornih pa se ne sankcionira. Če je potrebno, vodilne v policiji s sprenevedanjem brani tudi notranja ministrica.

Dokler policija – oziroma notranje ministrstvo, pod katerega sodi policija – ne bo pripravljena sankcionirati odgovornih za nezakonita ravnanja, nezakonitega delovanja policije ne bomo mogli zmanjšati na najnižjo možno mero. Do takrat lahko prizadevanja za odpravo nepravilnosti pri delu policije ocenimo le kot delno uspešna.

Poklicne bolezni

V Sloveniji po predvidevanju strokovnjakov za poklicno boleznijo vsako leto zboli več kot 1000 ljudi. Primerne odškodnine in invalidske pokojnine pa ne dobi praktično nihče od obolelih.

Razlog za to je neustrezen sistem prepoznavanja in obravnavanja poklicno bolnih. Zaradi tega posamezniki niti ne vedo, da bolehajo za poklicno boleznijo. Preživeti morajo z nizkimi invalidskimi pokojninami, katerih vsota je praviloma precej nižja od praga revščine.

Država se že vrsto let trudi sprejeti predpise, ki bi razmere izboljšali. Prejšnji vladi je tik pred padcem uspelo pripraviti ključni dokument – pravilnik o poklicnih boleznih. Vendar je padec vlade preprečil uraden sprejem pravilnika.

Ker je prejšnja vlada pripravila nov pravilnik, ni pa ga uspela sprejeti, njeno delo ocenjujemo kot delno uspešno. Novi vladi je zato ostala naloga, da pravilnik tudi uradno sprejme.

Onesnaženost voda

Pri Pod črto vse od leta 2014 opozarjamo na neurejenost oskrbe s čisto pitno vodo pri manjših vodovodih v Sloveniji. Ti vodovodi so pogosto fekalno onesnaženi, saj vode ne obdelajo primerno. Zaradi tega lahko pride do hudih zdravstvenih posledic pri tistih, ki tako vodo uživajo – tudi smrti. Med razlogi za slabo stanje teh vodovodov je nepripravljenost krajevnih skupnosti, da bi jih predale v upravljanje usposobljenim upravljavcem. V tem primeru bi morali namreč vsak mesec plačati nekaj evrov za delo upravljavca. Ponekod manjka tudi denarja za investicije v vodovode.

Razmere se počasi spreminjajo na bolje. Po podatkih inšpektorata za zdravje se vse več lastnikov vodovodov odloča za izboljšave vodovodih sistemov. Kljub temu v Sloveniji še vedno obstaja precejšnje število manjših vodovodov, ki stanovalcem leto za letom dovajajo fekalno onesnaženo vodo.

Kakovost v zdravstvu

Leta 2016 smo pri Pod črto odprli temo kakovosti v zdravstvu. Ugotovili smo, da nihče sistematično ne spremlja, kako dobre so naše bolnišnice in naši zdravniki. Zaradi tega sistem ne odkrije zdravnikov, ki nimajo dovolj znanja na svojem področju in bi potrebovali dodatno usposabljanje za kakovostno opravljanje svojega dela. Na zdravstvenem ministrstvu ocenjujejo, da tudi zaradi tega v Sloveniji zaradi zdravniških napak letno umre do 1000 bolnikov.

Ministrstvo za zdravje je konec leta 2016 pripravilo predloge izboljšav na področju zagotavljanja kakovostnega zdravstva. Med drugim je predlagalo vzpostavitev agencije za spremljanje kakovosti v zdravstvu. Toda ostalo je le pri predlogih. Zato ta ukrep ministrstva označujemo kot delno uspešen. Novega ministra pa čaka implementacija predlogov v zakonodajo in nato v prakso.

Brez sprememb

Davčni dolžniki

Kot smo razkrili že v začetku leta 2016, država z dolgotrajnimi davčnimi dolžniki ravna v rokavicah. Takrat je davke po več kot leto dni dolgovalo 2400 podjetij, ki niso bila v insolvenčnih postopkih. Več kot dve leti pa je davke dolgovalo 1600 podjetij.

Konec lanskega leta so bile te številke podobne. Davke je državi po več kot leto dni dolgovalo 2052 podjetij, več kot dve leti pa 1421 podjetij.

Zakaj finančni upravi ne uspe pravi čas izterjati davkov oziroma davčnih dolžnikov spraviti v stečaj? Sploh če vemo, da podjetja neaktivnost davčne uprave pogosto izkoristijo za skrivanje premoženja pred upniki? Po ugotovitvah računskega sodišča je razlog v premajhnem številu davčnih izterjevalcev in premajhni aktivnosti finančne uprave.

Prejšnja vlada je ta problem tako rekoč ignorirala. Zato tu ni prišlo do omembe vrednih sprememb na bolje.

Zdravje v občinah

Lani poleti smo poročali o neenakosti zdravstvenega stanja prebivalcev v različnih delih Slovenije. Prebivalci vzhodnega dela države so slabšega zdravja od prebivalcev zahodnega dela. Razlogov za razlike v zdravstvenem stanju je več: višina dohodka, onesnaženje in dostopnost do zdravnikov. Pred tem sistemskim problemom si država zatiska oči. Tako do danes ni pokazala volje, da bi odgovorni vsaj naslovili problematiko, če ne že ukrepali. Neenakost v zdravju pa se po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje še slabša.

Kazenski postopki proti bogatim in vplivnim

Kazenski postopki proti bogatim in vplivnim so v Sloveniji neučinkoviti. Tožilci z dvomljivimi argumenti odstopajo od kazenskih pregonov. Kazenski postopki se vlečejo leta in leta. Od kaznivega dejanja do sodbe včasih mine tudi deset let ali več.

Razlog za neučinkovitost je v zastarelem sistemu kazenskega pregona. Nadzora nad odločitvami tožilcev praktično ni. Zaradi inštituta sodne preiskave – nekakšnega sojenja pred sojenjem –, se postopki podaljšajo tudi za dve leti ali več. Policija v nekaterih primerih čaka mesece, preden jih sploh začne preiskovati.

Pravosodno ministrstvo je pod vodstvom Gorana Klemenčiča lani predlagalo spremembe zakonodaje, ki bi po njihovem mnenju pohitrile kazenski postopek in uvedle nadzor nad delom tožilcev v primeru odstopov od kazenskih pregonov. Teh sprememb nato poslanci po vetu državnega sveta niso uspeli sprejeti z absolutno večino glasov. Tako smo spet na začetni točki.

Sanacija divjih odlagališč

V Sloveniji imamo okoli 10.000 divjih odlagališč, ki zastrupljajo naše okolje. Po ocenah društva Ekologi brez meja se na njih nahaja okoli 230.000 kubičnih metrov odpadkov. Nekatera izmed njih vsebujejo nevarne odpadne snovi.

Država se proti tistim, ki odpadke vodijo na divja odlagališča, preprosto ne zna boriti. Obenem nima nobenega načrta, kako očistiti ta odlagališča. Ministrstvo za okolje je vse do danes problem bolj ali manj ignoriralo.

Študentske organizacije

Pri Pod črto več let pišemo o zlorabah denarja, ki ga študentske organizacije dobijo od države. Študentske organizacije denar med drugim namenjajo za sporne projekte, dobijo pa ga ljudje, ki so ali so bili na vodilnih mestih v teh organizacijah. Nadzora nad porabo študentskega denarja pa tako rekoč ni.

Ena izmed ljubljanskih študentskih skupin je leta 2016 predstavila osnutek zakona, ki bi zagotovil večjo transparentnost delovanja študentskih organizacij in več nadzora nad njihovim poslovanjem. Vendar ne državni zbor ne vlada do danes nista pokazala volje, da bi takšno zakonodajo sprejela.

Nasilni kriminal

Pri Pod črto že od leta 2014 poročamo tudi o stopnjah nasilnega kriminala v različnih predelih Slovenije. Kot je razvidno iz naših analiz, so različni predeli Slovenije bolj podvrženi nasilnemu kriminalu kot drugi. Z nasilnim kriminalom je najbolj obremenjen jugovzhodni del Slovenije, najmanj pa severozahodni del.

Vzrokov za nasilni kriminal je več. Med njimi so materialna prikrajšanost, pomanjkanje policistov na posameznih področij in pomanjkanje preventive. Pri odpravljanju nasilnega kriminala morajo zato sodelovati različni državni organi: policija, centri za socialno delo, šole, ministrstvo za delo, za izobraževanje in notranje ministrstvo. Ti bi morali oblikovati celostne ukrepe za zmanjševanje nasilnega kriminala na najbolj obremenjenih področjih.

Toda s takšnimi sistemskimi ukrepi se vlade do danes niso ukvarjale.

Dolgotrajna oskrba

Tako kot druge razvite države, se tudi Slovenija sooča s staranjem prebivalstva. To predstavlja vse večjo potrebo po urejenem sistemu dolgotrajne oskrbe. Torej nudenje oskrbe tistim, ki sami ne morejo več v zadostni meri poskrbeti zase.

Oblik dolgotrajne oskrbe je več. Za starejše lahko na primer skrbijo v domovih za starejše, mogoče jim je ponuditi pomoč na domu, zanje pa lahko skrbi tudi osebni pomočnik ali pa sorodniki. Toda zaradi spremembe načina življenja je skrbi otrok za svoje starše vse manj. Država pa nima dovolj dobrega sistema za zagotavljanje dolgotrajne oskrbe vsem tistim, ki jo potrebujejo. Eden izmed glavnih razlogov za to je pomanjkanje državnih sredstev za dolgotrajno oskrbo. Tako trpijo predvsem tisti, ki so manj premožni.

Premier Miro Cerar je že leta 2016 obljubljal, da bodo sprejeli potrebno zakonodajo, ki bo celostno uredila vprašanje dolgotrajne oskrbe. Zdravstveno ministrstvo je leta 2017 resda pripravilo nov osnutek zakona, a ker je bil predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi deležen kritik strokovne javnosti, ga na vladi niso sprejeli. Postopek sprejema ustrezne zakonodaje tako stoji.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Splošno

55 prispevkov

Pod črto priporoča v branje: novinarske zgodbe z vsega sveta

Za vas smo zbrali nekaj predlogov za poletno branje iz različnih tujih medijev, ki jih spremljamo pri Pod črto.

Tema: Splošno
Sporočilo uredništva,

Pod črto priporoča: novinarske zgodbe z vsega sveta

Za vas smo zbrali nekaj predlogov za branje iz različnih tujih medijev, ki jih spremljamo pri Pod črto.

Tema: Splošno
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno