Policija nezakonito hrani profile DNK posameznikov, ne pove pa, koliko

Na notranjem ministrstvu priznavajo, da v nasprotju z zakonom še hranijo profile DNK nedolžnih posameznikov. Nadzor nad policijskim shranjevanjem DNK se vleče že dve leti.

Foto: www.publicdomainpictures.net (Fotografija ni zaščitena z avtorskimi pravicami)

Slovenska policija v svojih bazah še kar hrani neznano število profilov DNK posameznikov, ki bi jih morala po zakonu izbrisati. Informacijski pooblaščenec je sicer že leta 2016 pričel nadzor nad delom policije na področju zbiranja in hranjenja profilov DNK. A ta nadzor do danes ni končan. Pri pooblaščencu ne znajo povedati, kdaj bodo končali nadzor. Policija pa napoveduje, da bodo evidence v skladu z zakonodajo uredili do konca letošnjega leta.

Zaradi nezakonite hrambe profilov DNK policija in tožilstvo tvegata, da bodo na sodišču padli primeri proti osumljencem, ki jih je policija odkrila prek nezakonito hranjenega profila DNK. O takšnem primeru – ko je moralo tožilstvo zaradi tega odstopiti od pregona osumljenca posilstva – smo pri Pod črto poročali maja letos.

Nekaznovano posilstvo

Kot smo razkrili, je moralo tožilstvo marca letos odstopiti od pregona osumljenca posilstva, ker policija v sodnem postopku ni znala pojasniti, s kakšnim namenom je osumljencu v preteklosti odvzela vzorec DNK. Policija je na žrtvi posilstva uspela pridobiti sledi DNK napadalca, nato pa je ta profil DNK primerjala s shranjenimi profili DNK v svoji bazi. Ker se je profil DNK nahajal v policijski bazi, je policija uspela identificirati napadalca.

A primer je na sodišču padel, saj policija ni mogla dokazati, da je leta 2001 DNK osumljencu odvzela zakonito. Policija je namreč izgubila dokumentacijo o odvzemu vzorca DNK. Sodišče je zato v skladu z doktrino sadeža zastrupljenega drevesa izločilo praktično vse obremenjujoče dokaze proti osumljencu, tožilstvo pa je posledično odstopilo od pregona osumljenca. Ta primer ni bil edini. V javnosti sta v preteklosti odmevala še vsaj dva, v katerih so bili osumljenci oproščeni zaradi nezakonite hrambe profilov DNK – napad na gejevskega aktivista Mitjo Blažiča in napad z ročno bombo na kranjsko policijsko postajo.

Zakonodaja policiji omejuje hrambo profilov DNK posameznikov. Trenutno lahko v svojih bazah dlje česa hrani le profil DNK identificiranih posameznikov, ki so bili zaradi kaznivih dejanj obsojeni. Hranjenje profilov DNK posameznikov, ki niso bili obsojeni in so torej pravno gledano nedolžni, pa je po zdajšnji pravni praksi prekomeren poseg v zasebnost posameznikov.

Če policija storilca kaznivega dejanja najde s pomočjo profila DNK v svoji bazi, nato pa sodišče ugotovi, da je policija ta profil v bazi hranila nezakonito, bo ta dokaz izločen iz sodnega postopka. Storilec bo nato najverjetneje oproščen. Z vidika kazenskega postopka je tako bolje, da policija storilca zločina ne najde takoj, kot da ga identificira prek nezakonitega profila DNK v svoji bazi.

Zakaj je hranjenje profilov DNK nedolžnih oseb v nasprotju s človekovimi pravicami in zakaj je bolje, da policija storilca zločina ne najde takoj, kot da ga identificira prek nezakonitega profila DNK v svoji bazi? To pojasnjujemo v tekstu Policijske zagate z zbiranjem in hranjenjem profilov DNK

Zgodovina hranjenja DNK

Hranjenje profilov DNK v policijskih bazah ni bilo vedno tako restriktivno. Še v prejšnjem desetletju je bilo za policijo širom Evrope sprejemljivo, da so več let ali desetletji hranili profile DNK posameznikov, ki so bili aretirani, a nato nikoli obsojeni za kaznivo dejanje. Na primer, britanska policija je profile DNK posameznikov, ki so bili aretirani, nato pa oproščeni ali pa je tožilstvo proti njim ustavilo pregon, hranila za zmeraj.

To prakso je leta 2008 spremenila prelomna sodba evropskega sodišča za človekove pravice v primeru S. in Marper proti Združenemu kraljestvu. Sodišče, katerega sodbe mora spoštovati tudi Slovenija, je takrat odločilo, da hranjenje profilov DNK nedolžnih posameznikov v policijskih bazah predstavlja kršitev človekovih pravic.

A slovenska zakonodaja je kljub tej sodbi vse do lanskega leta dopuščala hranjenje profilov DNK osumljenih, a nato nikoli obsojenih oseb. Po naši zakonodaji je policija profile DNK vodila v dveh evidencah: tako imenovani aktivni evidenci in tako imenovani blokirani evidenci. V času preiskovanja kaznivega dejanja se je profil DNK osumljenca nahajal v aktivni evidenci. Če pa je bil osumljenec nato oproščen ali je bil pregon proti njemu ustavljen, se je profil DNK prenesel v blokirano evidenco.

Kaj to pomeni v praksi? Na primer, da vas je policija aretirala zaradi suma posilstva. Ob aretaciji so vam odvzeli tudi bris ustne sluznice, pridobili vaš profil DNK in ga vnesli v aktivno evidenco. Do te evidence so imeli dostop kriminalisti, ki so se ukvarjali s primerom. Policija je nato ugotovila, da se vaš profil DNK ne ujema s profilom DNK napadalca, najdenega na žrtvi. Zato so proti vam ustavili pregon. Toda vašega profila DNK niso izbrisali, temveč so ga prestavili v tako imenovano blokirano bazo profilov DNK in ga tam hranili še vrsto let ali celo desetletij – odvisno od teže kaznivega dejanja, katerega ste bili osumljeni.

Vendar pa to ne pomeni, da vaš profil DNK policiji ni bil več dostopen. Profili DNK v blokirani bazi niso bili več dostopni kriminalistom, še kar pa so lahko do njih dostopali zaposleni v nacionalnem forenzičnem laboratoriju – policijski instituciji, ki hrani profile DNK osumljencev. Po ugotovitvah informacijskega pooblaščenca tako razlike med aktivno in blokirano evidenco profilov DNK praktično ni, saj je policija v praksi ob najdbi neznane sledi DNK na kraju zločina osumljence iskala tako po aktivni kot po blokirani policijski bazi profilov DNK.

Neznano število nezakonito hranjenih profilov DNK nedolžnih oseb

To zakonsko ureditev so spremenile šele februarja lani sprejete spremembe Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Nov ZNPPol določa, da mora policija profile DNK posameznikov, ki so bili osumljeni kaznivega dejanja, nato pa je bil pregon proti njim bodisi ustavljen bodisi so bili na sodišču oproščeni, v roku 45 dni od ustavitve postopka oziroma oprostilne sodbe izbrisati iz vseh baz. Slovenska zakonodaja je tako šele lani zagotovila spoštovanje sodbe evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2008.

Po zdajšnji ureditvi bi morala tako policija iz vseh svojih baz izbrisati profile DNK vseh znanih posameznikov, ki so bili osumljeni kaznivega dejanja, a nato niso bili obsojeni. A več kot leto dni po sprejetju sprememb ZNPPol policija še kar ni izbrisala vseh profilov DNK nedolžnih oseb.

Kot so nam sporočili z notranjega ministrstva, ki je nadrejeno policiji, sodišča policiji še kar ne sporočajo podatkov o oprostilnih sodbah. Policija tako ne ve, da je bil nek osumljenec na sodišču oproščen in da mora zato njegov profil DNK izbrisati iz svojih baz.

Policija ima obenem problem tudi z brisanjem v bazo že vnesenih profilov DNK posameznikov, ki so bili spoznani za nedolžne. Kot rečeno, bi morala te profile izbrisati iz svojih baz – a jih (še) ni. Kot gre razumeti iz odgovora notranjega ministrstva, je razlog za to kompleksnost računalniškega algoritma, ki bi avtomatsko našel in izbrisal profile DNK nedolžnih posameznikov. Na notranjem ministrstvu so v odgovorih Pod črto zapisali še, da nameravajo vse profile DNK nedolžnih posameznikov iz evidenc izbrisati do konca letošnjega leta.

Ministrstvo za notranje zadeve nam sicer ni naravnost odgovorilo na vprašanje, koliko profilov DNK nedolžnih oseb po njihovih ocenah še hranijo v policijskih bazah. Ker »trenutno potekajo postopki (za zagotovitev skladnosti evidenc z zakonodajo, op. a.), […] o konkretnih številkah ne moremo govoriti,« so zapisali v odgovoru.

Policija po podatkih iz letnega poročila za leto 2017 sicer hrani profile DNK več kot 34.000 oseb. V lanskem letu pa so s pomočjo baze odkrili identiteto 347 osumljencev.

Na notranjem ministrstvu so še zapisali, da so »na terenu uvedli vrsto organizacijskih ukrepov, zaradi katerih policija ne more več uporabljati podatkov, ki bi morali biti brisani. Torej Policija, […] ko izve za ta podatek, […] izvede posamično brisanje.«

Kaj to pomeni v primeru, ko policija uspe zavarovati sledi DNK neznanega osumljenca kaznivega dejanja, nato v svoji bazi DNK s primerjavo profila DNK ugotovi identiteto osumljenca, potem pa še ugotovi, da bi moral biti ta profil DNK osumljenca v policijski bazi že izbrisan? V takšnem primeru bi moral torej policist »pozabiti« identiteto osumljenca in preiskovati primer, kot da mu osumljenec ni znan. Kako tak nemogoč položaj vpliva na policiste? Ta dilema »bo odpadla, ko bo ta nepravilnost odpravljena,« so situacijo za Pod črto komentirali pri informacijskem pooblaščencu.

Dve leti trajajoč nadzor

Urad informacijskega pooblaščenca je tisti, ki ima pristojnost za nadzor nad shranjevanjem profilov DNK v policijski bazi. Tak nadzor informacijski pooblaščenec na policiji trenutno opravlja – in sicer že od septembra 2016.

Že tistega leta so inšpektorji informacijskega pooblaščenca ugotovili nepravilnosti pri shranjevanju profilov DNK v policijskih bazah. Med drugim so opozorili na pomanjkljivosti pri pridobivanju podatkov od sodišč glede oprostilnih sodb oziroma ustavitev postopkov proti osumljencem. A ta pomanjkljivost še danes – torej skoraj dve leti od začetka nadzora – ni odpravljena. Policija namreč od sodišč teh podatkov še kar ne pridobiva.

Koliko časa bo informacijski pooblaščenec policiji še dal na voljo za odpravo nepravilnosti? In, ali bo zaradi počasnega dela policije odgovornim izrekel kakršne koli sankcije? »Zaključka inšpekcijskih postopkov ni mogoče napovedovati, saj je ta vedno odvisen od konkretnih okoliščin, ki jih ni mogoče predvidevati in napovedati. Več odgovorov v zvezi s tem vam zato ne moremo podati. O morebitnih sankcijah bo IP odločal v ločenem prekrškovnem postopku, ki ga bo uvedel, če bo ugotovil, da ima ravnanje odgovornih oseb policije tudi elemente prekrškov,« so nam odgovorili pri informacijskem pooblaščencu.

V vmesnem času pa policija, tožilstvo in sodišča tvegajo, da bodo zaradi nezakonito hranjenih profilov DNK posameznikov v policijskih bazah še padali primeri na sodišču. Toda, kot kaže, si tega na policiji in tožilstvu ne ženejo preveč k srcu. Kot smo poročali prejšnji mesec, namreč niti na policiji niti na tožilstvu sploh ne vedo, koliko primerov je zaradi nezakonito hranjenih profilov DNK na slovenskih sodiščih že padlo.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #DNK #policija

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

43 prispevkov

Nekaznovano posilstvo: primer padel zaradi napak policije pri hrambi DNK

Policija v evidencah ni vodila vseh potrebnih podatkov o odvzemu DNK osumljenca. Zato je tožilstvo odstopilo od pregona. Vodstvo policije …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

Policijske zagate z zbiranjem in hranjenjem profilov DNK

Postopki zaradi nezakonite hrambe profilov DNK v policijski bazi na sodiščih padajo. Pojasnjujemo, zakaj policija mora imeti omejitve pri hrambi …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Mnenje,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno