Tožilka kazensko ovadenemu Dragu Kosu pogledala skozi prste

Kosa je protikorupcijska komisija obtožila zlorabe položaja, ki je povzročila 11.000 evrov škode davkoplačevalskemu denarju. Tožilka je ovadbo zavrgla – z dvomljivimi argumenti.

drago kosFlickr
Foto: Play the Game/Flickr

Drago Kos je v času, ko je bil predsednik komisije za preprečevanje korupcije (KPK), dvema uslužbencema naročil opravljanje storitev za zasebno srbsko podjetje v njunem službenem času, kar je v nasprotju z zakonom in pravili delovanja komisije, je razvidno iz kazenske ovadbe KPK zoper Kosa, ki smo jo od tožilstva pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja.

KPK je dvema zaposlenima na komisiji v času dela za zasebno podjetje plačevala plačo, zaradi česar naj bi Kosova odločitev tudi oškodovala proračun v višini več kot deset tisoč evrov. Tožilka Petra Vugrinec pa je ovadbo zavrgla z argumentom, da je Kosu odreditev dela uslužbencema omogočal notranji pravilnik KPK. A ta pravilnik v času sklenitve pogodbe med KPK in srbskim podjetjem ni bil veljaven, KPK pa je nato na podlagi pripomb finančnega ministrstva ključne določbe, ki naj bi omogočale delo uslužbencev komisije za tuja podjetja, umaknila iz pravilnika.

Ne Drago Kos ne tožilka Vugrinec kazenske ovadbe in tožilske odločitve nista hotela komentirati oziroma pojasniti ozadja zadeve. Zato lahko o poteku dogodkov sklepamo le iz besedila ovadbe KPK zoper Kosa in tožilske odločitve o zavrženju ovadbe.

Sodeč po teh dokumentih, je domnevne nepravilnosti odkrila julija 2011 zaključena revizija poslovanja KPK, ki jo je izvedla revizijska služba generalnega sekretariata vlade na pobudo Gorana Klemenčiča, Kosovega naslednika na mestu predsednika KPK. Po ugotovitvah revizije je KPK pod Kosovim vodstvom 22. januarja 2010 sklenila pogodbo s srbskim zasebnim podjetjem Bambi Banat AD iz Novega Beograda, in sicer za izdelavo načrta integritete podjetja. Po pogodbi je bilo podjetje Bambi Banat AD komisiji dolžno plačati le stroške prevoza, nočitev, dnevnic in drugih materialnih stroškov dveh uslužbencev KPK, ki sta za podjetje pripravljala načrt integritete. Plačo za opravljanje tega dela pa jima je poravnavala KPK iz javnih sredstev. S tem je po ugotovitvah revizije podpisnik pogodbe Drago Kos državni proračun oškodoval za najmanj 10.796,80 evra. Uslužbenca sta za opravljeno delo namreč porabila kar 896 delovnih ur med februarjem in oktobrom 2010. Uslužbenca komisije sta v tem obdobju »namreč vsak dan na kolegijih [KPK] poročala skoraj izključno o delu na načrtu integritete po pogodbi o naročilu za Bambi Banat AD, tako da rednih nalog za komisijo, to je bila implementacija načrtov integritete pri zavezanih subjektih po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK) v Republiki Sloveniji, nista realizirala.« Po ZintPK morajo načrte integritete, s katerimi ovrednotijo in odpravijo oziroma zmanjšujejo tveganja za korupcijo, imeti državne in občinske ustanove v Sloveniji. Kot so nam sporočili s KPK, je podjetje Bambi Banat AD komisiji plačalo le 3.755 evrov za stroške službenih poti dveh uslužbencev KPK. Pogodba med KPK je bila tako sklenjena »izključno v korist tuje zasebne gospodarske družbe Bambi Banat AD, kar očitno pomeni, da predmetna pogodba ni bila sklenjena v javnem interesu in da proračunska sredstva niso bila uporabljena v predpisan namen,« je zapisano v ovadbi.

Ovadba pa Kosa bremeni tudi neupravičene dodelitve neplačanega dopusta tema dvema uslužbencema KPK. Uslužbenki S. B. je Kos izdal domnevno nezakonit sklep o odobritvi štiridnevne odsotnosti z dela brez pravice nadomestila plače, uslužbencu I. K. pa enak sklep za 14-dnevno odsotnost zaradi dela na načrtu integritete za družbo Bambi Banat AD. A v tem času je KPK uslužbencema plačala prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje v skupni vrednosti 567 evrov. Generalna sekretarka KPK Breda Demšar je po lastnih navedbah predsedniku KPK Goranu Klemenčiču zgoraj navedene sklepe pripravila na izrecno zahtevo njenega takratnega predstojnika Draga Kosa, kljub njenim večkratnim opozorilom Kosu, da za odobritev neplačanega dopusta ni pravne podlage. Uslužbenec I. K. naj bi nato ob nastopu Klemenčičevega mandata novo vodstvo komisije zavajal z neresničnimi podatki o razlogih za odobritev neplačane odsotnosti z dela. Klemenčič je nato uslužbenca I. K. zaradi »porušenega zaupanja« odpustil.

KPK je kazensko ovadbo zoper Kosa vložila 26. marca 2013. Tožilka Petra Vugrinec je ovadbo zavrgla 8. maja 2015 – torej je za odločitev potrebovala več kot dve leti. Razlog za zavrženje ovadbe je nenavaden. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja delo KPK, komisiji ne daje pooblastil za delo s tujimi podjetji. Tožilka Vugrinec zato legalnost sklenjene pogodbe KPK s srbskim podjetjem Bambi Banat AD utemeljuje na notranjem dokumentu komisije, imenovanem Navodilo o lastni dejavnosti KPK. Toda, kot je moč sklepati iz obrazložitve zavrženja ovadbe, to navodilo v času sklenitve pogodbe KPK s podjetjem Bambi Banat AD ni veljalo. Na koncu pa je KPK sprejela navodilo, ki sodelovanja komisije s tujimi družbami ne dopušča.

Iz tožilkinega opisa sosledja dogajanja je moč razbrati sledeče: KPK je pod vodstvom Draga Kosa 21. decembra 2009 sprejela navodilo o lastni dejavnosti s členom, ki je komisiji eksplicitno dovoljeval sodelovanje s tujimi podjetji. Le mesec zatem, 22. januarja 2010, je Kos s podjetjem Bambi Banat AD podpisal sporno pogodbo za pripravo načrta integritete. Toda, navodilo o lastni dejavnosti takrat ni veljalo. Potrditi bi ga namreč moralo finančno ministrstvo, z njim pa nato soglašati tudi vlada. A finančno ministrstvo ni soglašalo z delom člena, ki KPK dovoljuje delo za tuja podjetja. KPK je zato omenjeno določilo črtala iz navodila in 1. aprila 2010 sprejela navodilo o lastni dejavnosti brez določb o sodelovanju s tujimi podjetji. Sodeč po dokumentih, Drago Kos torej ni imel pravne podlage za odreditev dela dvema uslužbencema KPK na načrtu integritete za tujo zasebno družbo.

Tožilka se v zavrženju ovadbe obenem ne opredeli do drugega očitka – domnevno nezakonitih sklepov o odobritvi neplačanega dopusta uslužbencema KPK za delo za podjetje Bambi Banat AD.

Tako Draga Kosa kot tožilko Petro Vugrinec smo po elektronski pošti prosili za oseben pogovor o zadevi. Drago Kos nas je nato poklical po telefonu in najprej grozil s sodnimi postopki zoper nas oziroma tiste, ki so nam posredovali kazensko ovadbo zoper njega. Obenem je avtorju tega članka namigoval na njegovo neetično sodelovanje s KPK in da je dokumente v zvezi s kazensko ovadbo zoper njega avtor dobil na nelegalen ali neetičen način. Avtor je bil namreč med oktobrom in decembrom 2013 zaposlen na KPK, nato pa je bil dva meseca pogodbeni sodelavec komisije. Kosu smo pojasnili, da smo vse dokumente od tožilstva pridobili z zaprosilom po dostopu do informacij javnega značaja in mu svetovali, da na isti način od KPK pridobi podatke o delu avtorja tega prispevka za komisijo. Ko se je Kos umiril, smo ga prosili za uradno izjavo. »Glede na to, da je državno tožilstvo zaključilo postopek in izdalo sklep o zavrženju kazenske ovadbe, menim, da k tej zadevi ni potreben noben dodatni komentar. Očitno pa je, da snovalci kazenske ovadbe niso zadovoljni z odločitvijo državnega tožilstva in poskušajo zdaj vas uporabiti za dosego svojih ciljev. Ob tem pa ne vedo, da se s pravim ozadjem, zaradi katerega je bila zoper mene podana ta kazenska ovadba, že kar nekaj časa ukvarja slovenska policija,« je nato v elektronskem sporočilu zapisal Kos. Več o zadevi ni želel povedati.

Z ljubljanskega okrožnega tožilstva pa so nam na našo prošnjo za pogovor s tožilko Vugrinec sporočili: »Sporočamo [vam], da pristojna okrožna državna tožilka dodatnih pojasnil oziroma utemeljitev ne bo podajala. Svojo odločitev je argumentirala v obrazložitvi sklepa.«

Ker Kos ovadbe ne želi komentirati, ostaja nerazjasnjeno vprašanje, zakaj je podpisal pogodbo s podjetjem Bambi Banat AD, po kateri je stroške plač uslužbencev komisije za delo na načrtu integritete za podjetje krila KPK. Je pa bil Drago Kos po poročanju različnih medijev po odhodu s KPK precej aktiven na Balkanu. Po poročanju srbskega portala Blic je decembra 2011 postal svetovalec srbske agencije za boj proti korupciji. Po poročanju črnogorskega portala Vijesti pa je bil Kos leta 2013 tudi šef delovne skupine evropske komisije za pripravo načrta Črne Gore za boj proti korupciji. Na Kosa smo naslovili več vprašanj o njegovem delu po zapustitvi KPK, med drugim tudi, ali je sodeloval s srbskimi podjetji. Na naša vprašanja ni želel odgovoriti.

Kosovo svetovalno podjetje R.U.R. je imelo sicer po podatkih Ajpesa med leti 2011 in 2014 med 376.000 in  1.327.000 evrov letnih prihodkov. Kos trenutno svetuje državni banki NLB, urna postavka R.U.R. pa po podatkih banke znaša 218 evrov. Do danes je banka podjetju izplačala dobrih 850.000 evrov za svetovalne storitve. Mesto direktorja centra NLB za skladnost poslovanja pa trenutno zaseda Rok Praprotnik, ki je bil v času podaje kazenske ovadbe KPK zoper Kosa namestnik predsednika protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča.

Dokument:

Kazenska ovadba zoper Draga Kosa in zavržba tožilstva

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad javnim sektorjem

Kako dobro delujejo javna uprava in državna podjetja, ki jih plačujemo davkoplačevalci oziroma so odgovorni državljanom? Nadzorujemo zaposlovanje, učinkovitost in korupcijo v javnem sektorju.

73 prispevkov

Epizoda 16: komentar pogovora s premierjem Marjanom Šarcem

V tokratnem podkastu pojasnjujemo, zakaj ne moremo biti zadovoljni z odgovori predsednika vlade.

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem, Podcast
Podcast,

Intervju s premierjem Šarcem: veliko anekdot, malo konkretnosti

Premierja Marjana Šarca smo vprašali, kakšne ukrepe pripravlja vlada na področjih, ki jih preiskujemo pri Pod črto. Z odgovori ne …

Tema: Nadzor nad javnim sektorjem
Mnenje,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno