Slovenska policija ne pozna pojma odgovornosti

Zvezda stalnica pri razkrivanju nepravilnosti v slovenski policiji je konstantno in na trenutke absurdno zanikanje odgovornih, da je kar koli narobe.

Ilustracija: Metod Blejec
Ilustracija: Metod Blejec

Odgovor policije na spodnji prispevek

Odgovor avtorja na odgovor policije

Policija je represivni organ. Kot tak ima pravico do uporabe sile in ostalih posegov v človekove pravice. Ti posegi pa morajo biti upravičeni.

Slovenska policija ima – tako kot ostale policije na svetu – občasno težave s prekoračitvami svojih pooblastil. To ni nič nenavadnega. Vsaka velika organizacija, ki ima določeno moč, bo to moč v posameznih primerih zlorabila. Odgovorna organizacija pa se bo potrudila, da bo takšnih zlorab čim manj.

Zlorabe se da omejiti z iskanjem odgovornosti, sankcioniranjem odgovornih za zlorabe in sistemskimi spremembami, ki bodo preprečevale nadaljnje zlorabe.

Slovenska policija ima s tem precejšnje težave. Kot na podcrto.si ugotavljamo ob razkrivanju zlorab policijskih pooblastil in napak v delovanju policije, se ta ne zna soočiti s svojimi pomanjkljivostmi.

To ima skrb vzbujajoče posledice. Prva je izguba zaupanja v policijo. To zaupanje pada. Po decembrski raziskavi Valicona je sicer Slovencev, ki policiji zaupajo, rahlo več, kot tistih, ki ji ne zaupajo. A zaupanje v policijo pada. Junija 2016 je neto zaupanje v policijo (delež oseb, ki policiji zaupajo, minus delež oseb, ki ji ne zaupajo) padlo s 16 na 10 odstotkov.

Druga posledica pa je samo nadaljevanje spornih policijskih praks. Zaradi zlorab policijskih pooblastil lahko padajo primeri na sodišču. Najbolj znan tak primer je Balkanski bojevnik. Morda še hujša je situacija, ko primer na sodišču ne pade – pa čeprav je policija zlorabila pooblastila – ker na primer odvetnik obdolženca na to ni bil pozoren. Ali, ker si obdolženec ni mogel privoščiti spodobnega pravnega zastopstva.

Prvi primer: spletni portali

Prvi primer zlorabe policijskih pooblastil smo na podcrto.si objavili januarja 2014. Takrat je informacijski pooblaščenec ugotovil, da policija podatke o bralcih in piscih komentarjev na spletnih portalih od upravljavcev teh portalov zahteva brez sodne odločbe. To je kršitev tako zakona kot ustave.

Vrh policije je takrat zaposlenim poslal opozorilo, da morajo za pridobivanje takih podatkov, na primer IP-naslova bralca, pridobiti sodno odločbo. A že aprila tistega leta smo policijo spet ujeli pri protiustavnem pridobivanju podatkov. Generalni direktor policije je takrat uvedel nadzor nad delovanjem policije in potrdil naše ugotovitve. Odgovornih policistov pa ni kaznoval, saj je po mnenju policije takšno protiustavno delovanje »lažja disciplinska kršitev«.

Tako ni čudno, da se je zgodba konec lanskega leta spet ponovila. Informacijski pooblaščenec je spet opravil nadzor in spet ugotovil, da poskuša policija do ustavno zaščitenih podatkov o bralcih portalov spet priti mimo sodišč.

Drugi primer: vdor v sistem TETRA

Drugi primer, kjer za nepravilnosti ni odgovarjal nihče, je vdor v zaščiteno policijsko komunikacijsko omrežje, imenovano TETRA. Študent Dejan Ornig je med letoma 2012 in 2014 na lastno pest opravljal analize omrežja in ugotovil, da je TETRA ranljiva. Pogovore policistov, ki bi morali biti šifrirani, da jim kriminalne združbe ne morejo prisluškovati, je bilo namreč možno prestrezati in poslušati.

Ornig je policijo v letih 2013 in 2014 večkrat opozoril na pomanjkljivosti. A policija ga je ignorirala. Nato pa je jeseni 2014 nekdo zares vdrl v sistem Tetra in prisluškoval policistom. Na policiji so za vdor okrivili Orniga. Sodišče je Ornigu nato letos spomladi s kaznovalnim nalogom izreklo leto in tri mesece pogojne zaporne kazni. Ornig se je na sodbo pritožil, obravnave na sodišču pa se še niso začele.

Zakaj policisti že leta 2013 niso poslušali Ornigovih opozoril, da je TETRA ranljiva? Ob razkritju ranljivosti sistema so v začetku leta 2015 na policiji najprej zatrdili, da za Orniga še niso slišali. Ornig jim je z elektronskimi sporočili, ki dokazujejo komunikacijo med njim in pripadnikom policije, dokazal nasprotno. Direktor policije je nato spet odredil interni nadzor. Ta je potrdil, da se je policija na Ornigova opozorila odzvala neustrezno. A na policiji za to spet ni odgovarjal nihče.

Delo represivnih organov bomo nadzorovali tudi v prihodnjem letu. Želim podpreti Pod črto v 2017.

Tretji primer: posli s sistemom TETRA

Tretji primer je prav tako povezan s sistemom TETRA. Za ta sistem je Slovenija do danes plačala več deset milijonov evrov. Na podcrto.si pa smo lani razkrili javno naročilo iz leta 2002 za nakup sistema, ki je imelo tako omejujoče pogoje, da jih je izpolnjeval le en ponudnik – dokaj neznano italijansko podjetje OTE. Sistema TETRA takrat vodilnih ponudnikov – Motorole in Nokie – pa za našo policijo začuda nista bila dovolj dobra. Kot smo še ugotovili, je policija v razpisu zahtevala nekatere funkcionalnosti sistema, ki še do danes niso razvite in jih policija ne uporablja.

S posli s sistemom TETRA so nato zaslužili slovenski posredniki. Podjetje SIMT, ki je v Sloveniji delovalo kot zastopnik italijanskega podjetja OTE, je na primer v času prve Janševe vlade od poslov s sistemom TETRA od države dobilo 6,14 milijona evrov. Nato je leta 2008 zastopstvo prevzelo podjetje Santera, ki je imelo istega lastnika, Boštjana Primca. Santera je s sistemom TETRA do lani zaslužila nadaljnjih 12,6 milijona evrov. Za nenavaden javni razpis za nakup sistema TETRA iz leta 2002, ki je nato zacementiral ponudnika sistema do danes, prav tako ni odgovarjal nihče.

To pa še ni vse. Kot smo prav tako razkrili konec 2015, je policija javnost in politiko leta zavajala glede stroškov in zmogljivosti sistema TETRA. Na podlagi sfriziranih ocen, ki so napihnile zmogljivost omrežja, je Slovenija kupila manj baznih postaj TETRA, kot bi jih potrebovala. Posledica je manjša varnost sistema in dejstvo, da precejšen del Slovenije ostaja nepokrit ali slabo pokrit s signalom TETRA. To pa ogroža varnost policistov na terenu.

Četrti primer: vdori v elektronsko korespondenco posameznikov

Najnovejši primer zlorabe policijskih pooblastil in skrivanja pred odgovornostjo pa so vdori v zasebno komunikacijo posameznikov, ki jih je v sodelovanju s kriminalisti izvajal Dejan Ornig. Kot smo razkrili junija letos, je Ornig med decembrom 2012 in 2015 samostojno, po naročilih in tudi v sodelovanju z dvema kriminalistoma vdrl v profile na Facebooku, elektronsko pošto in ostalo elektronsko komunikacijo več kot 300 posameznikom. Vdorov ni odobrilo sodišče, zato so bili nezakoniti.

Policija je kriminalista sicer naznanila tožilstvu. A obenem je primer vse od takrat, ko je bila z njim seznanjena, poskušala pomesti pod preprogo. To je v nadzoru nad policijskim delom v primeru Ornig ugotovilo tudi notranje ministrstvo. Pristojni na policiji bi morali po ugotovitvah ministrstva že v času sodelovanja z Ornigom vedeti, da je njihovo početje nezakonito. Obenem strokovni nadzor policije nad lastnim delom ob razkritju Ornigovega početja ni bil dovolj temeljit. Za vdiranje Dejana Orniga na policiji prav tako ni odgovarjal nihče.

Skupni imenovalec: odgovoren ni nihče

Vsi opisani primeri imajo enak potek dogodkov. Nekdo v policiji stori nekaj nezakonitega. Vrh policije tega posameznika ne kaznuje. Notranje ministrstvo, ki nadzorjue delo policije, nato ne ukrepa proti vrhu policije. Oziroma ga v ekstremnih primerih celo brani.

Tak primer so tako imenovani lovilci IMSI. Z lovilci IMSI lahko policija pridobi telefonske številke osumljencev kaznivih dejanj. Toda, ker ti lovilci simulirajo bazno postajo GSM-omrežja, dobi policija z njihovo uporabo telefonske številke vseh posameznikov, ki se zadržujejo v bližini lovilca. To pa je po trenutni doktrini prevelik poseg v zasebnost državljanov. Zato policija lovilcev IMSI ne sme uporabljati.

Kljub prepovedi pa je policija lovilce IMSI med letoma 2006 in 2012 redno uporabljala – tudi za pridobivanje telefonskih številk osumljencev kaznivih dejanj. Zdajšnji direktor policije Marjan Fank je v preteklosti za več medijev zanikal uporabo lovilcev IMSI. Resnica o njihovi uporabi je prišla na dan šele, ko je spletni portal Slo-tech pridobil uradne podatke o njihovi uporabi.

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar neresnice Marjana Fanka brani z novimi zavajanji. Na vprašanje podcrto.si, kako lahko policiji podeljuje nova pooblastila, če njen direktor že glede uporabe lovilcev IMSI govori neresnice, je odgovorila, da naše trditve glede Fanka in zavajanja ne držijo. Ko smo nato notranjemu ministrstvu posredovali dokaze o Fankovih izjavah, pa smo dobili odgovor ministrstva, da je bila ministričina izjava podana kot odgovor na splošne očitke novinarja, da policija deluje nezakonito in da nadzor nad njenim delom ne deluje.

Policija ob vsakem očitku o zlorabi pooblastil rada poudari, da je najbolj nadzorovana javna inštitucija v državi. Kot da bi bilo že to dejstvo zagotovilo za to, da se v policiji zlorabe ne dogajajo. Predvsem nadzor medijev nad delovanjem agencije in ostalih represivnih aparatov pa po našem mnenju ni dovolj dober. Zato smo na podcrto.si v preteklosti takšnemu nadzoru namenili veliko pozornost. In z izvajanjem nadzora javnosti nad delom policije bomo nadaljevali tudi v prihodnosti.

Toda sam nadzor ni dovolj. Ključno je prevzemanje odgovornosti – sankcioniranje krivcev za zlorabe in sprememba sistema, ki bi preprečeval nadaljnje zlorabe. Tu pa se, kot rečeno, na policiji zadeva prevečkrat ustavi.

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_Strap # WebButton

Odgovor policije na članek

V slovenski policiji se zavedamo svoje odgovornosti, ne pristajamo pa na ponavljajoče nekorektno poročanje o našem delu – odziv policije

V slovenski policiji se zavedamo svoje odgovornosti, saj opravljamo preveč pomembno delo v družbi, da bi ga prepustili naključju. Svoje poslanstvo izvršujemo izključno za ljudi, saj skrbimo za njihovo varnost. V zadnjih letih nam ljudje zaupajo vedno bolj in to je edino, kar šteje. Prepričani smo, da dobrega dela policije in njenega ugleda tudi »nezaupljivi« ne morejo spremeniti s stalnim in vztrajnim izpostavljanjem neutemeljenih očitkov v enih in istih primerih.

Zavedamo se, da s svojim delom posegamo v človekove pravice, zato morajo biti vsi naši postopki izpeljani v skladu z veljavno zakonodajo. Preverjanje odgovornosti v lastnih vrstah in sankcioniranje kršiteljev, ki so prekoračili svoja pooblastila, sta del našega sistema. V vseh primerih, kjer je prišlo pri delu policistov ali kriminalistov do suma odklonskih ravnanj ali nepravilnosti, smo ukrepali. Morda ukrepi niso vsem po godu, a v vseh primerih, kjer so bili izpolnjeni pogoji, so bili izpeljani tako sistemski ukrepi, kot tudi sproženi postopki zoper konkretne policiste. Tudi v primerjavi z ostalimi državnimi organi, ki izvajajo pooblastila, izvedemo največ delovnopravnih ukrepov.

Nadzora pa ne izvajamo le sami, ampak pri tem dobro sodelujemo tudi z ostalimi državnimi organi in nevladnimi organizacijami, kar nam v svojih poročilih tudi priznavajo. Stalno tudi izboljšujemo sistem usposabljanja policistov na področju pooblastil in predlagamo spremembe zakonodaje, ki so posledica naših lastnih ugotovitev in ugotovitev drugih organov pri uporabi policijskih pooblastil.

Zato ne moremo pristati na ponavljajoča in nekorektna poročanja, v katerih se izpostavlja neodgovorno delo policije, pri čemer se ne upoštevajo naši argumenti v nobenem od izpostavljenih primerov domnevnih nepravilnosti pri delu policije.

V prvem izpostavljenem primeru, t.j. pridobivanje podatkov od spletnih portalov, je bralcu zamolčana zadnja sodba Vrhovnega sodišča, ki je vendarle verodostojen in pristojen organ. Iz sodbe izhaja, da je ponudnik spletnega portala dolžan posredovati pristojnim organom podatke potrebne za identifikacijo tudi brez odredbe sodišča in da bi zanjo zadoščala že zahteva policije. Tako stališče sta vseskozi zagovarjala policija in državno tožilstvo, ki je drugačno od stališča informacijskega pooblaščenca in spletnega portala, ki je stalno poročal, da policija brez sodne odredbe nezakonito in neustavno pridobiva tovrstne podatke.

V prispevku sta ponovno izpostavljena primera vdorov v sistem Tetra in posli v tej zvezi. Policija se je v zadnjih letih večkrat odzvala na omenjene očitke, a se bralec z njimi ne more drugače seznaniti, kot da obišče spletno stran policije. Naših pojasnil ni v današnjem prispevku na vašem spletnem portalu, čeprav smo vam večkrat posredovali odgovore v tej zvezi.

Na kratko lahko ponovimo, da smo vdor v omrežje Tetra celovito obravnavali, analizirali vzroke in sprejeli ukrepe, ki so onemogočili varnostno ranljivost. Izvaja se tudi projekt, ki nam bo omogočil komuniciranje v enotnem digitalnem radijskem sistemu. Sicer za zaščito informacijsko telekomunikacijskega sistema policije uporabljamo standardne zaščitne mehanizme, ki jih stalno posodabljamo, precej pozornosti pa posvečamo tudi osveščanju in šolanju uporabnikov.

Glede poslov v povezavi s Tetro lahko ponovno zatrdimo, da nismo nikoli prirejali podatkov za projektno dokumentacijo in tudi nikoli nismo za svoje potrebe zahtevali 95 % pokritosti terena. Dosedanja poročila spletnega portala so bila zavajajoča tudi glede različnih modelov izgradnje in upravljanja sistema Tetra in s tem povezanih stroškov. Za odločanje na vladi so bile pripravljene podrobne finančne primerjave, ki so bile osnova za odločitev.

V povezavi s četrtim izpostavljenim primerom smo v policiji na področju kriminalističnoobveščevalnega dela že izvedli notranje in sistemske ukrepe. Zaradi suma spornega ravnanja kriminalistov smo o tem obvestili posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva RS, kjer še teče postopek. Preiskava posebnega oddelka bo morala potrditi ali ovreči pristnost korespondence in razloge, ali so bila morebitna kazniva dejanja konkretne osebe in kriminalistov sploh storjena. Zato so ob (še) nepotrjenih sumih izjave o vdorih v komunikacijske zasebnosti in napeljevanju kriminalistov zavajajoče in neutemeljene.

V zadnjem delu prispevka avtor ponovno izpostavlja uporabo IMSI lovilca, pri čemer ne drži trditev, da ga policija glede na prepoved ni smela uporabljati v letih od 2006 do 2012. Policija je imela za ta ukrep dovoljenja po 149.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v skladu s takratno pravno podlago – pravnim mnenjem kolegija kazenskega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva RS iz marca 2006.

Ponovno poudarjamo še, da zaradi uporabe IMSI lovilca niso padale zadeve na sodiščih, tudi v primeru Balkanski bojevnik ne, kot napačno navaja avtor. Policija je v tem primeru zbrala vse dokaze na zakonit način, kar je bilo že večkrat preizkušeno in potrjeno na različnih stopnjah sodnega postopka.

Preveč lahkotno je navajanje, kako policija zlorablja pooblastila in ravna neodgovorno, zato taki prispevki zastavljajo drugo vprašanje. Zakaj se v izpostavljenih primerih domnevnih nepravilnosti pri delu policije ne upoštevajo argumenti vseh vpletenih strani, ampak samo določeni? To kaže na drug namen in ne na željo po nadzoru nad delom policije oziroma korektnem poročanju. Prav zato bomo naš odziv objavili tudi na spletnih straneh policije, da se bodo z njim lahko bralci seznanili.

Ne glede na to, pa bo policija nadaljevala z ugotavljanjem odgovornosti v primerih, ko bodo ugotovljene kršitve, in z ukrepanjem, a na verodostojnih temeljih. Smo pa lahko upravičeno ponosni pri več kot pol milijona izvedenih policijskih postopkih na zakonito in profesionalno delo slovenskih policistov in policistk.

Odgovor avtorja na odziv policije

Policija trdi, da je v prispevku zamolčana nedavna sodba vrhovnega sodišča glede pridobivanja podatkov o bralcih spletnih portalov. Kot je razvidno iz več člankov, ki smo jih na to temo objavili na podcrto.si, je policija že decembra 2013 zaposlene obvestila, da lahko podatke o bralcih spletnih portalov, ki so prometni podatki (t.j. podatki o komunikaciji, kot je IP naslov bralca), pridobivajo le s sodno odredbo. Kljub temu so nekateri policisti podatke še kar pridobivali mimo sodnih odredb. Torej so med drugim kršili takrat veljavna notranja pravila policije. In to dejstvo je med drugim potrdil tudi notranji nadzor, ki ga je izvedla policija sama. Tega sodba, izrečena novembra letos, ne spreminja.

Ob tem pa bi policijo povabil še k natančnemu branju sodbe. V 17. odstavku sodbe (str. 9) je namreč zapisano, da je posredovanje IP naslova brez sodne odredbe predstavljajo kršitev zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT). Ne držijo torej navedbe policije, da »iz sodbe izhaja, da je ponudnik spletnega portala dolžan posredovati pristojnim organom podatke, potrebne za identifikacijo, tudi brez odredbe sodišča in da bi zanjo zadoščala že zahteva policije.«

Glede člankov v zvezi z vdorom v sistem TETRA policija v svojem odgovoru ne oporeka trditvi, da odgovornih v policiji, ki niso poskrbeli za zadostno varnost TETRA in niso poslušali opozoril Dejana Orniga, ni kaznovala.

Glede pokritosti terena s signalom TETRA bralce še enkrat vabim k branju članka na to temo, kjer je z dokumenti dokazano zavajanje policije glede pokritosti terena s sistemom TETRA. Glede poslov nabave sistema TETRA bralce prav tako vabim k branju članka na to temo, ki temelji na pridobljenih dokumentih, in jih vabim, da si sami ustvarijo mnenje o zadevi.

Kar zadeva vdiranje policijskega informatorja Dejana Orniga v elektronsko komunikacijo posameznikov, pa naj opozorim na dejstvo, da je iz elektronskih sporočil Orniga kriminalistoma, s katerima je sodeloval, jasno razvidno, da je Ornig podatke pridobival z nezakonitimi vdori v elektronsko komunikacijo. To je v svojem poročilu ugotovilo tudi notranje ministrstvo. Izjemno neodgovorno je, da policija čaka na izide sodnih postopkov v tej zadevi, ki lahko trajajo več let, namesto da bi na podlagi dokazov sama oziroma notranje ministrstvo kot nadrejeni organ povlekla potrebne poteze na področju iskanja odgovornosti in sankcioniranja odgovornih v policiji za Ornigove vdore.

Kar pa zadeva uporabo lovilca IMSI, sem v članku problematiziral neresnične navedbe zdajšnjega generalnega direktorja policije Marjana Fanka z leta 2012. Fank je takrat javno večkrat zatrdil, da policija lovilcev IMSI za pridobivanje telefonskih številk osumljencev kaznivih dejanj ne uporablja. Uradni dokumenti pa so te trditve nato postavili na laž. Marjan Fank za neresnične trditve oziroma zavajanje javnosti glede uporabe lovilcev IMSI ni bil nikoli sankcioniran. Še več – leta 2014 je postal generali direktor policije.

Na koncu naj še poudarim, da smo si na podcrto.si večkrat prizadevali, da bi z Marjanom Fankom opravili intervju, kjer bi ga soočili s pridobljenimi dejstvi. Intervjuja nam na policiji do danes niso odobrili.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

37 prispevkov

Premier Cerar: predlogi v osnutku zakona o Sovi so neustavni

Miro Cerar je v državnem zboru povedal, da so nekateri deli osnutka zakona o Sovi neustavni. Obenem je v bran …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

Nov zakon o Sovi: tajne hišne preiskave, vdiranje v računalnike …

Predlog zakona o Sovi, ki ga pripravlja vlada, agenciji močno širi pooblastila delovanja. Sova bi lahko tajno preiskovala tudi slovenske …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

2 komentarja

Blaž Babic 29. 12. 2016, 11.47

Poglejte še v primer Borisa Karlovška, t.i. tajnega policijskega sodelavca (TPS).

Članek je na Siol.net, Boris pa v zaporu.

Matej Kovačič 30. 12. 2016, 09.45

Za zgodovino policijskega zavajanja na temo IMSI lovilcev si splača pogledati tele prosojnice:
https://pravokator.si/wp-content/uploads/2016/06/IMSI_lovilci_Infosek_2016.pdf

Izjave so od strani 12 naprej, časovnica pa od strani 21 dalje.

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje obvezna polja.

Zadnje objavljeno