Policija je januarja in februarja letos brez sodne odredbe od medija Primorski val zahtevala podatke o piscu komentarjev na spletnem portalu, čeprav se je že decembra lani zavezala, da bo s to nezakonito prakso prenehala.

Drugega decembra lani je Informacijski pooblaščenec razkril dolgotrajno nezakonito prakso policije pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov. Policija je namreč podatke o identifikatorjih internetnega priključka bralcev (IP naslovih) redno pridobivala brez odredbe sodišča, kar je v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku (ZKP) in 37. členom Ustave. Oba namreč določata, da lahko organi pregona podatke o komunikaciji posameznikov pridobivajo le na podlagi sodne odredbe.

Januarja letos smo se pred objavo decembrskih ugotovitev Informacijskega pooblaščenca s prošnjo za komentar obrnili tudi na policijo. Ti so nam v svojem odzivu med drugim zapisali: »Zaradi ugotovitev nadzora inf. pooblaščenca smo v policiji takoj sprejeli ustrezne ukrepe in sicer so policijske enote pri pridobivanju podatkov takoj začele ravnati v skladu z ugotovitvami informacijskega pooblaščenca.«

A kot kaže, so ti ustrezni ukrepi veljali le nekaj tednov, če sploh. Dvajsetega februarja je namreč Informacijski pooblaščenec na spletni strani objavil odgovor na vprašanje upravljavca spletnega portala Primorski val, iz katerega je razvidno, da je policija od upravljavca brez sodne odredbe želela pridobiti podatke o imenu, priimku, telefonski številki, naslovu uporabnika in IP številki, s katere je bralec na portalu objavil šest komentarjev. Po pojasnilih Andreja Tomšiča, namestnika informacijskega pooblaščenca, je upravljavec portala vprašanju priložil kopije policijskih zaprosil. Prvo zaprosilo je bilo izdano 14. januarja letos, ker upravljavec portala podatkov policiji ni posredoval, pa je 13. februarja sledilo še ponovno zaprosilo policije. Policija je tako želela do podatkov nezakonito priti le teden dni po njihovem zagotovilu našemu portalu, da komunikacijskih podatkov bralcev brez odredbe sodišča ne bo več pridobivala.

Kot so nam sporočili iz Urada informacijskega pooblaščenca, je podatke brez sodne odredbe zahtevala policijska postaja v Idriji. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi komentator, ki ga preganjajo, na spletnem portalu izražal nestrinjanje z županom ene izmed občin v tem delu Slovenije.

Upravljavec portala podatka o IP številki komentatorja policiji po naših informacijah tudi po drugem zaprosilu ni posredoval. Da podatka policiji brez sodne odredbe ne sme posredovati, jev  svojem mnenju upravljavca portala opozoril tudi Informacijski pooblaščenec.

S pomočjo IP številke lahko policija pri operaterju omrežja identificira lastnika internetnega priključka.

Vprašanje, zakaj poskuša policija kljub nezakonitosti zbiranja podatkov o IP naslovih bralcev spletnih portalov brez sodne odredbe te še kar pridobiti le s pisnim zaprosilom, smo naslovili tudi na policijo in notranje ministrstvo. Policiji smo vprašanje poslali 14. aprila, a nam odgovora do danes niso posredovali. Njihov odgovor bomo objavili takoj, ko ga dobimo.

Z notranjega ministrstva, ki nadzira delo policije, pa so nam odgovorili, da so policiji delovanje v skladu z mnenjem Informacijskega pooblaščenca predlagali šele 17. februarja letos. Torej več kot dva meseca in pol po tem, ko je Pooblaščenec opozoril na nezakonito pridobivanje podatkov policije.

Posodobitev (23. 4. 2014): Danes smo dobili tudi pojasnila policijske postaje Idrija: »Policisti PP Idrija so zaprosilo podali skladno s takrat veljavnim pojasnilom, ki ga je za obravnavo tovrstnih primerov kaznivih dejanj podala Generalna policijska uprava. Z 11. marcem 2014 (poudrek v originalnem odgovoru) so bila pojasnila za obravnavo spremenjena, saj iz mnenja ministrstva za pravosodje in opravljenega nadzora v policiji s strani informacijskega pooblaščenca izhaja, da lahko policija na podlagi tretjega odstavka 149.b člena ZKP brez odredbe sodišča pridobiva podatke o lastniku in uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet in podatke o času v katerem je bilo sredstvo v uporabi od tistih ponudnikov storitev informacijske družbe, ki so vpisani v register operaterjev, ki ga vodi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.«

Pojasnilo Idrijske policije se ne sklada s trditvijo generalne policijske uprave, ki nam je bila posredovana v začetku januarja. Torej, da so v policiji po prejemu mnenja decembra lani »takoj sprejeli ustrezne ukrepe in sicer so policijske enote pri pridobivanju podatkov takoj začele ravnati v skladu z ugotovitvami informacijskega pooblaščenca.« Zanimiva pa je tudi primerjava odgovorov notranjega ministrstva in idrijske policije. Kot smo zapisali zgoraj, je notranje ministrstvo že 17. februarja policiji predlagalo pridobivanje podatkov izključno s sodno odredbo. Po trditvah idrijskih policistov pa je torej generalna policijska uprava idrijsko izpostavo policije o predlogu notranjega ministrstva informiralo šele slab mesec po prejemu predloga.

Posodobitev II (23. 4. 2014): Po prejemu zgornjega odgovora policije smo pridobili kopijo še ene zahteve policije po posredovanju IP podatkov komentatorja brez sodne odredbe (fotografija zahteve je objavljena spodaj). Kot je razvidno, je datum te zahteve 31. marec 2014. Torej je policija podatke o IP naslovu brez sodne odredbe želela pridobiti po 11. marcu, ko naj bi generalna policijska uprava vsem policijskim postajam dala vedeti, da te podatke pridobijo le z odredbo sodišča. Kot je razvidno iz zahteve, je šlo tudi tokrat za domnevno žaljenje občinskih uradnikov.

Za pojasnila smo se danes obrnili na generalno policijsko upravo in direktorat notranjega ministrstva za policijo in druge varnostne naloge. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih dobimo.

Posodobitev III (25. 4. 2014): Generalni direktor policije je na podlagi našega poročanja uvedel nadzor nad delom policije.

Policija nezakonito podatke pridobiva tudi od operaterjev omrežja

Notranje ministrstvo in policija pa se ne strinjata z mnenjem Informacijskega pooblaščenca, da podatke o IP številki oseb ne sme pridobivati niti od operaterjev omrežja. Po mnenju Pooblaščenca je IP številka komunikacijski podatek, ki ga ščiti 37. člen Ustave. Zato ni važno, od koga želi policija ta podatek pridobiti. Ustava namreč sodno odredbo zapoveduje za vse podatke o komunikaciji, ne glede na to, kdo te podatke ima.

Policija pa se sklicuje na tretji odstavek 149.b člena zakona o kazenskem postopku, po katerem lahko določene podatke od operaterjev omrežja pridobiva le s svojo pisno zahtevo. Vendar ta odstavek o IP podatku in ostalih komunikacijskih podatkih ne govori. Kljub temu policija od operaterjev omrežja še kar pridobiva podatke o IP naslovih bralcev spletnih portalov brez sodne odredbe.

V praksi to pomeni, da poskuša policija brez odredbe sodišča podatke še kar pridobvati tudi od medijev, ki so hkrati operaterji komunikacijskega omrežja. Taka medija sta RTV Slovenija (portal MMC) in TSMedia (portal siol.net). Po mnenju Informacijskega pooblaščenca pa policija s tem krši zakon in ustavo.

Pravosodno ministrstvo bi »legaliziralo« neustavno delovanje policije

Policiji pa je pri kršenju ustavnih določil na pomoč priskočilo tudi pravosodno ministrstvo. Nov predlog sprememb zakona o kazenskem postopku, ki ga pripravlja to ministrstvo, bo namreč v omenjeni tretji odstavek 149.b člena zakona vstavil tudi besedici »ponudniki storitev«. S tem želijo policiji, kot menijo sami, legalizirati pridobivanje podatkov o IP naslovih uporabnikov interneta mimo sodišč.

Informacijski pooblaščenec je že izrazil nestrinjanje (pdf) s temi spremembami zakona. Kot opozarja, je ustavno sodišče leta 2008 razsodilo, da ustava ne ščiti le vsebine komunikacije, temveč tudi okoliščine in dejstva, povezna s komunikacijo. Z odločbo iz leta 2013 pa so ustavni sodniki to še precizirali, saj so zapisali, da 37. člen ustave »varuje tudi podatke o tem, na kakšen način je komunikacija potekala, kdo jo je vzpostavil, s kom je bila vzpostavljena, od kod je bila vzpostavljena in ali je sploh potekala.« Ker lahko po 37. členu ustave te podatke organi pregona dobijo le z odredbo sodišča, bi bilo vsakršno pridobivanje IP naslovov uporabnikov interneta ne glede na spremembe zakona o kazenskem postopku nezakonito, opozarja Informacijski pooblaščenec.

Spremembe zakona o kazenskem postopku so trenutno v medresorskem usklajevanju.