Dokončno: policija podatke o bralcih spletnih portalov pridobivala nezakonito

Ministrstva so se poenotila: policisti podatkov o bralcih spletnih portalov brez sodne odredbe ne smejo pridobivati. Nezakonite prakse pridobivanja podatkov policije o bralcih spletnih portalov smo razkrili januarja.

Ministrstva so se po seriji mnenj o ravnanju policije poenotila: policisti podatkov o bralcih spletnih portalov brez sodne odredbe ne smejo pridobivati. S tem so pritrdila našemu januarskemu razkritju nezakonitega ravnanja policije pri pridobivanju informacij o bralcih od upravljavcev spletnih portalov. A zdaj bi rado notranje ministrstvo s spremembo zakonodaje policiji omogočilo pridobivanje podatkov mimo sodišč. Informacijski pooblaščenec pa opozarja: kljub spremembam bi bila takšna praksa neustavna.

5829340509_df496661e0_b
Foto: Santiago Cabezas

Januarja smo objavili poročilo Informacijskega pooblaščenca, ki ugotavlja ponavljajoče nezakonite prakse policije pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov. Policija je namreč podatke od upravljavcev spletnih portalov redno pridobivala brez odredbe sodišča, kar je v nasprotju z Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in z Ustavo RS.

Za kakršno koli pridobivanje informacij o imenu, priimku, elektronskem naslovu, IP številki in ostalih podatkih bralcev ter predvsem piscev komentarjev na spletnih portalih mora namreč policija po osmem členu ZEPT in 37. členu Ustave RS pridobiti odredbo sodišča. A policija je leta 2012 glede na poročilo Informacijskega pooblaščenca podatke s sodno odredbo pridobila le v štirih primerih, v preostalih 31 primerih pa je informacije zahtevala mimo sodišč. V 23 primerih so upravljavci portalov policiji kljub nezakonitosti zahteve podatke tudi posredovali.

A policija oziroma ministrstvo za notranje zadeve, ki je policiji nadrejen organ, se z mnenjem Informacijskega pooblaščenca najprej nista čisto strinjala. Ob razkritju ugotovitev Informacijskega pooblaščenca sta se namreč v odzivnem mnenju oklepala rešilne bilke v obliki 149.b člena zakona o kazenskem postopku (ZKP). Tretji odstavek tega člena določa, da lahko policija določene podatke dobi le s pisno zahtevo in torej brez sodne odredbe:

»Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno, oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih in o času, v katerem je tako sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo, tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke.«

Po takratnem mnenju notranjega ministrstva bi lahko termin operater v zgornjem členu pomenil tudi upravljavca spletnega portala. Zato bi lahko policija na podlagi tega člena morda podatke le pridobivala brez sodne odredbe. Policija se je sicer v svojih zahtevah na 149.b člen sklicevala le pri pridobivanju informacij o 11 bralcih od skupno 43.

Kreativne interpretacije zakona zavrnjene

Sklicevanje na 149.b člen ZKP je bilo na precej majavih tleh – kot smo pisali pred mesecem dni, po zakonu o elektronskih komunikacijah (ZEKom) upravljavec spletnega portala ni operater. ZEKom namreč operaterja definira kot »fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja javno komunikacijsko omrežje ali pripadajoče zmogljivosti.« Upravljavci spletnih portalov pa takega omrežja seveda ne zagotavljajo. Kljub temu je ministrstvo za notranje zadeve pravosodno ministrstvo zaprosilo za razlago, ali bi 149.b nemara lahko zagotavljal pravno podlago za pridobivanje podatkov od upravljavcev portalov mimo sodišč.

Ministrstvo za pravosodje notranjemu ministrstvu ni moglo odgovoriti, saj ni vedelo, kakšna je točna definicija termina operater. Zato se je obrnilo na ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za tolmačenje zakona o elektronskih komunikacijah. A tudi to dileme ni moglo razrešiti, zato je vprašanje posredovalo direktoratu za informacijsko družbo na ministrstvu za izobraževanje. To pa je pritrdilo našim ugotovitvam in ugotovitvam informacijskega pooblaščenca: operaterji so le tista podjetja, ki zagotavljajo prenos signalov po elektronskih telekomunikacijskih omrežjih, in so zato tudi navedena v evidenci operaterjev agencije za komunikacijska omrežja in storitve. V tej evidenci pa upravljavcev spletnih portalov, z izjemo RTV Slovenija (MMC portal), seveda ni.

Predlagane spremembe zakonodaje

V dokončnem, februarskem odgovoru na ugotovitve Informacijskega pooblaščenca, mu notranje ministrstvo priznava, da je policija v vseh 31 primerih pridobivanja podatkov brez sodne odredbe ravnala nezakonito. A odgovor razkriva še nekaj: ministrstvo za pravosodje namerava s predlaganimi spremembami ZKP 149.b člen preoblikovati tako, da bi policiji omogočal pridobivanje podatkov o bralcih portalov tudi mimo sodišč. Novela ZKP je po naših informacijah trenutno v medresorskem usklajevanju, Informacijski pooblaščenec pa bo uradno mnenje o predlagani spremembi ZKP javno podal v prihodnjih tednih.

Iz odgovora Informacijskega pooblaščenca na priznanje notranjega ministrstva lahko sicer sklepamo, kakšno to mnenje bo. Informacijski pooblaščenec je namreč zapisal, da tudi takšna sprememba ZKP policiji ne bi omogočila pridobivanja IP naslovov bralcev oziroma piscev komentarjev na spletnih portalih mimo sodišč. IP naslov računalnika, na podlagi katerega se da identificirati, kdo je naročnik internetnega priključka, je namreč komunikacijski oziroma prometni podatek. Pridobivanje slednjega pa ureja 37. člen ustave, ki določa, da lahko organi podatke o komunikaciji zahtevajo le z odredbo sodišča.

Zmedena komunikacija znotraj ministrstva

Ministrstvo za notranje zadeve je v svojem dokončnem mnenju Urad Informacijskega pooblaščenca še ošvrknilo, ker je medijem januarja posredoval predhodno mnenje notranjega ministrstva o ugotovitvah pooblaščenca. Zapisali so namreč, da so »vmesno poročilo, ki smo ga 13. 12. 2013 poslali na vaš naslov zasledili na internetnih straneh (objavljeno je z vašo sprejemno štampiljko), nad čemer smo presenečeni saj v njem niso navedene naše dokončne ugotovitve.«

A ta očitek je nenavaden, saj so portalu podcrto.si na našo prošnjo vmesno poročilo poslali tudi z Direktorata za policijo in druge varnostne naloge ministrstva za notranje zadeve. To ravnanje je bilo, kot v odgovoru na očitek navaja Informacijski pooblaščenec, tudi pravilno, saj je moralo ministrstvo na naše zaprosilo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja njihovo vmesno poročilo tudi posredovati.

Bo kdo odgovarjal?

Ker zdaj ni več dvomov v nezakonitost početja policije, se odpirata vprašanji, v kakšnem obsegu je policija nezakonito pridobivala podatke in kdo bo za to početje odgovarjal. Informacijski pooblaščenec je namreč analiziral le pridobivanje podatkov v letu 2012. Zato smo na policijo in ministrstvo za notranje zadeve že poslali zaprosilo za podatke o pridobivanju podatkov policije od upravljavcev spletnih portalov za obdobje preteklih pet let in kako bodo ugotavljali odgovornost za serijske nezakonitosti na tem področju.

Odgovore bomo objavili takoj, ko jih dobimo.

Vmesno porocilo MNZ

mnenja ministrstev

končno poročilo MNZ

Odgovor Informacijskega pooblaščenca na končno mnenje MNZ

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 2 komentarja



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

55 prispevkov

Komentar: parlamentarno preiskovanje kazenskih postopkov proti Kanglerju

Parlamentarna preiskava kazenskih postopkov proti Francu Kanglerju ni tako nesmiselna, kot se morda zdi na prvi pogled. Žal pa opozicijski …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Mnenje,

Odgovorni za sporno delo kriminalistov našel zaposlitev pri ministru

Nekdanji policist Franci Kregar, odgovoren za hude nepravilnosti pri delu kriminalistov v civilu, dobil zaposlitev na zaupanje v kabinetu notranjega …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

2 komentarja

Neki Gumpec 2. 3. 2014, 22.37

Srčkano, ni kaj. MNZ in Slovenska Policija gledata na z ustavo zagotovljeno pravico državljanov RS kot na nekakšno napako, ki jo je potrebno čim prej odpraviti - in to kljub temu, da jim je že zagotovljeno sredstvo s katerim to pravico omejijo oz. zaobidejo, kadar za to obstajajo legitimni razlogi.

Po svoje bi bilo komično, če bi se dogajalo v kakšni drugi državi...

Janševa vlada je bila zaradi podobnih zahtev pri noveliranju ZEKom-a z vseh strani takoj obtožena fašizma in uvajanja policijske države, tokrat pa od širše javnosti ni opaziti nobenega odpora (ob tem, da z ZKP-M nameravajo policiji zagotoviti še trojance za oddaljen nadzor računalnikov in dodatne diskrecijske pravice pri ravnanju z dokazi in obravnavi osumljencev, po katerih bi lahko obrambi ali tožilcu brez posledic prikrili informacije o dokazih).
Očitno je za Janeza Krajnskega še vedno vse dobro, če niso na oblasti neotesani, antipatični napenjalci mišic, ampak umirjeni, nasmejani manipulatorji.

Ta država je eno veliko razočaranje. Edino, kar smo po več kot 20 njenega obstoja dokazali, je, da so bile vse zgodbe o večnem trpljenju Slovenca pod bičem tujcev ena debela laž. Nikoli nismo rabili tujih biričev, da nas mlatijo. Očitno je, da smo bikovko v resnici vihteli kar sami. In vedno jo bomo.

LP in se oprašičujem, ker se ne bom podpisal z imenom in priimkom. Lahko pa vprašate kar na GPU. Glede na to, kako navadno reagirajo na kritiko, verjetno že vedo, kdo sem.

turkda 6. 3. 2014, 10.24

Bravo!
Dol z prekleto represijsko "orwelovsko" državo Slovenijo.
Nič drugačni niso kot lopovi, zločinci, posiljevalci, kriminalci, preprodajalci ... ZAVEDAJO SE da ne delajo po etičnih, moralnih, ustavnih normah, pa vseeno to počnejo.
Z mislijo, ah bo že kako.
Ne odnehajte s teženjem! Bravo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno