Ob sprejemanju protitobačne zakonodaje: množenje kršitev oglaševanja cigaret

Na klopeh poslancev je protitobačni zakon, ki bi prepovedal oglaševanje tobačnih izdelkov. Kršitve oglaševanja so v zadnjih treh letih poskočile za nekajkrat.

Foto: Sudipto Sarkar/Flickr
Foto: Sudipto Sarkar/Flickr

Milijonski dobički od prodaje cigaret so za slovenske trgovce preveč mamljivi, da bi se odpovedali nezakonitemu oglaševanju tobačnih izdelkov. Kot kažejo podatki tržnega inšpektorata, ki smo jih pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, so kršitve protitobačnega zakona v zadnjih treh letih glede na obdobje 2010–2013 poskočile za nekajkrat.

Trenutni zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) trgovcem dovoljuje le oglaševanje znamke cigaret in ostalih tobačnih izdelkov. Kupcev pa ne smejo spodbujati k nakupu tobačnih izdelkov. Tako je na primer prepovedano izpostavljanje škatlic cigaret nekega proizvajalca v svetlobnih okvirjih ali na prodajnem pultu.

Kljub prepovedi pa poskušajo slovenski trgovci na najrazličnejše načine kupce spodbujati k nakupu tobačnih izdelkov. Čeprav ZOUTI predpisuje kazen 2000 evrov za takšno nelegalno oglaševanje, si trgovci glede na neprimerno višje dobičke od prodaje cigaret takšne kazni lahko privoščijo.

Na to kažejo številke. Družba Petrol, ki vodi po številu kršitev protitobačnega zakona, je med septembrom 2010 in septembrom 2013 po podatkih tržnega inšpektorata, ki smo jih pridobili že leta 2014, zaradi kršitev ZOUTI dobila 58 odločb. V obdobju med decembrom 2013 in decembrom 2016 pa je Petrol dobil več kot štirikrat več odločb – kar 243.

Podobne oziroma še višje skoke med obema obdobjema so zabeležili drugi trgovci. Mercator je na primer z desetih odločb zaradi kršitev skočil na 146 odločb. Edini od velikih trgovcev, ki med decembrom 2013 in 2016 ni dobil odločbe inšpektorjev zaradi nezakonitega oglaševanja tobačnih izdelkov, je Lidl.

Vir: TIRS, lastni preračun
Vir: TIRS, lastni preračun

Trgovci so pri spodbujanju k nakupu tobačnih izdelkov po poročanju tržnega inšpektorata tudi vse bolj iznajdljivi. »Ponovno ugotavljamo, da se trgovci kljub zavedanju, da kršijo zakonska določila, saj so bili v preteklosti že večkrat obravnavani in so jim bile izdane tako upravne odločbe kot odločbe o prekršku, še kar naprej poslužujejo nedovoljenega oglaševanja. Opaženo je, da so nekateri trgovci reklamna sporočila pri predhodnem nadzoru odstranili tudi v prodajalnah, kjer se kontrola ni vršila, nekaj časa bili brez reklamnih sporočil, nato pa so jih zopet postopno začeli nameščati. Nekateri imajo celo interna navodila, da se oglašuje le v tistih prodajalnah, kjer nadzor še ni bil opravljen,« je oktobra 2015 zapisala tržna inšpekcija.

V letu 2016 so inšpektorji ugotovili manj kršitev. »Se pa posamezni trgovci poslužujejo vedno novih, bolj prikritih oblik oglaševanja oziroma pospeševanja prodaje tobačnih izdelkov. Tako je bilo pri enem izmed trgovcev ugotovljeno, da so kupcem pri nakupu cigaret določenih blagovnih znamk na kartico naložili dvojne točke (običajno ob nakupu cigaret kupci točk ne dobijo), kar smo obravnavali kot nedovoljeno oglaševanje, ga prepovedali ter tudi prekrškovno ukrepali,« so zapisali maja lani. Ugotovili so še, da »je očitno, da trgovci z oglaševanjem tobačnih izdelkov ne nameravajo prenehati, le poslužujejo se vedno bolj prikritih oblik«.

Poslanci sicer trenutno obravnavajo nov protitobačni zakon, zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Ta med drugim prepoveduje vsakršno oglaševanje tobačnih izdelkov. Ne le da prodajalci tobaka ne bodo smeli več slikovno oglaševati znamk tobaka – tudi same tobačne izdelke bodo morali shranjevati tako, da »javnosti niso vidni niti dostopni«. Zavojčke cigaret in tobaka bodo tako na primer morali do dejanske prodaje shranjevati v predalih ali omarah z neprosojnimi vrati.

Viša se tudi kazen. Namesto 2000 evrov bo moral vsak prodajalec, ki bo oglaševal tobačne izdelke, plačati 4000 evrov kazni.

V pojasnilih predloga ZOUTPI ministrstvo za zdravje navaja tudi kršitve oglaševanja tobačnih izdelkov, o katerih smo na podcrto.si že večkrat obširno poročali. Zapisali so še, da oglaševanje tobačnih izdelkov veča verjetnosti, da bodo mladostniki pričeli s kajenjem. Pri rednih kadilcih pa oglaševanje spodbuja impulzivne nakupe tobačnih izdelkov in s tem večje število pokajenih cigaret. Po izkušnjah držav, ki so že uvedle popolno prepoved oglaševanja, ima prepoved pozitivne učinke tako na zmanjšanje deleža kadilcev kot tudi na zmanjšanje števila pokajenih cigaret pri kadilcih.

Zaradi posledic kajenja po mnenju zdravstvene stroke v Sloveniji dnevno umre povprečno deset ljudi. Posledice kajenja slovensko družbo stanejo 1,6 milijarde evrov oziroma pet odstotkov bruto domačega proizvoda na leto.

V državnem zboru bodo poslanci, člani odbora za zdravstvo, predlog ZOUTPI obravnavali 1. februarja.

Naše delo ima učinke. Podprite nas v 2017.

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_Strap # WebButton

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 4 komentarji



Več iz teme: Inšpekcijski vpisniki

Na podlagi vpisnikov inšpekcij sistematično ugotavljamo, katera podjetja in javne službe so najhujši kršitelji slovenske zakonodaje.

38 prispevkov

Electa in Damijan Janković osumljena utaje 244.000 evrov davka

Damijan Janković naj bi kot direktor Electe inženiringa davek utajil s fiktivnim računom in napačnim obračunavanjem davka na dodano vrednost.

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

Na Mali Sevi ob Bužekijanu nasedel tudi Taxgroup bratov Šešok

Taxgroup je leta 2007 ob zloglasni kmetiji Bužekijan na nenavaden način za kar 566.000 evrov kupil 12.700 kvadratnih metrov kmetijskih …

Tema: Inšpekcijski vpisniki
Članek,

4 komentarji

Rss 30. 1. 2017, 12.39

Rss pliiiz

Anže Voh Boštic 30. 1. 2017, 12.55

https://podcrto.si/feed/

Janko 30. 1. 2017, 14.45

Zanimivo bi bilo vedeti, koliko so ti trgovci dejansko plačali. Če pogledamo Petrol 243 odločb, če so za vsako plačali 2000 EUR, potem bi bil to znesek 486.000 EUR. Ali se plačujejo tako veliki zneski? Ali pa je pri odločbah veliko birokracije in bolj malo kazni.

Če bi bil resnično interes, bi se zelo zelo hitro prenehalo oglaševati.
Inšpektor se zapelje v mesto in gre kar po vrsti od črpalke do črpalke in opravi izključno vizualni pregled - naredi fotko z telefonom in to je to. 5 minut dela. Sede v avto, do naslednje črpalke itd. V enem dnevu bi lahko obiskal od 10 do 20 črpalk in to je 20 * 2000 je 40.000 EUR. Mislite, da ta ukrep ne bi prišel do vodstva Petrola? Potem pa naslednji dan zopet 10 do 20 črpalk in garantirano v dveh treh dneh ne bi bilo nikjer več oglaševanja na Petrolu.

Potem inpšekcijski urad pokliče vsaj en medij npr. TV in v oddaji pove, kako bodo šli v akcijo od trgovine do trgovine in rezultat je tu.

Tako bi naredil podjetnik...

Rešitvi sta dve:
1. Inšpekcijske službe privatizirati, tako da se lahko odpre podjetje, ki opravlja nadzor - več nadzora več denarja več dobička problem rešen.
2. Podvajanje kazni. Prvič ko podjetje dobijo, da krši je kazen 2000 EUR, drugič 4000 EUR, tretjič 8000 EUR itd. Enkrat bo enega šefa zabolelo in bo rekel dovolj. Dokler pa je kazen skromna in pa verjetno se pogosto ne izvaja, je pač tako kot je. Očitno se splača kršiti po 250-krat, kot pa prenehati oglaševati.

Ines 2. 2. 2017, 10.36

Zanimivi premisleki.

Zanimiva tema, zato prosim avtorja, da nadaljuje s pokrivanjem te teme.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno