Milijonski dobički od prodaje cigaret so za slovenske trgovce preveč mamljivi, da bi se odpovedali nezakonitemu oglaševanju tobačnih izdelkov. Kot kažejo podatki tržnega inšpektorata, ki smo jih pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, so kršitve protitobačnega zakona v zadnjih treh letih glede na obdobje 2010–2013 poskočile za nekajkrat.

Trenutni zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) trgovcem dovoljuje le oglaševanje znamke cigaret in ostalih tobačnih izdelkov. Kupcev pa ne smejo spodbujati k nakupu tobačnih izdelkov. Tako je na primer prepovedano izpostavljanje škatlic cigaret nekega proizvajalca v svetlobnih okvirjih ali na prodajnem pultu.

Kljub prepovedi pa poskušajo slovenski trgovci na najrazličnejše načine kupce spodbujati k nakupu tobačnih izdelkov. Čeprav ZOUTI predpisuje kazen 2000 evrov za takšno nelegalno oglaševanje, si trgovci glede na neprimerno višje dobičke od prodaje cigaret takšne kazni lahko privoščijo.

Na to kažejo številke. Družba Petrol, ki vodi po številu kršitev protitobačnega zakona, je med septembrom 2010 in septembrom 2013 po podatkih tržnega inšpektorata, ki smo jih pridobili že leta 2014, zaradi kršitev ZOUTI dobila 58 odločb. V obdobju med decembrom 2013 in decembrom 2016 pa je Petrol dobil več kot štirikrat več odločb – kar 243.

Podobne oziroma še višje skoke med obema obdobjema so zabeležili drugi trgovci. Mercator je na primer z desetih odločb zaradi kršitev skočil na 146 odločb. Edini od velikih trgovcev, ki med decembrom 2013 in 2016 ni dobil odločbe inšpektorjev zaradi nezakonitega oglaševanja tobačnih izdelkov, je Lidl.

Trgovci so pri spodbujanju k nakupu tobačnih izdelkov po poročanju tržnega inšpektorata tudi vse bolj iznajdljivi. »Ponovno ugotavljamo, da se trgovci kljub zavedanju, da kršijo zakonska določila, saj so bili v preteklosti že večkrat obravnavani in so jim bile izdane tako upravne odločbe kot odločbe o prekršku, še kar naprej poslužujejo nedovoljenega oglaševanja. Opaženo je, da so nekateri trgovci reklamna sporočila pri predhodnem nadzoru odstranili tudi v prodajalnah, kjer se kontrola ni vršila, nekaj časa bili brez reklamnih sporočil, nato pa so jih zopet postopno začeli nameščati. Nekateri imajo celo interna navodila, da se oglašuje le v tistih prodajalnah, kjer nadzor še ni bil opravljen,« je oktobra 2015 zapisala tržna inšpekcija.

V letu 2016 so inšpektorji ugotovili manj kršitev. »Se pa posamezni trgovci poslužujejo vedno novih, bolj prikritih oblik oglaševanja oziroma pospeševanja prodaje tobačnih izdelkov. Tako je bilo pri enem izmed trgovcev ugotovljeno, da so kupcem pri nakupu cigaret določenih blagovnih znamk na kartico naložili dvojne točke (običajno ob nakupu cigaret kupci točk ne dobijo), kar smo obravnavali kot nedovoljeno oglaševanje, ga prepovedali ter tudi prekrškovno ukrepali,« so zapisali maja lani. Ugotovili so še, da »je očitno, da trgovci z oglaševanjem tobačnih izdelkov ne nameravajo prenehati, le poslužujejo se vedno bolj prikritih oblik«.

Poslanci sicer trenutno obravnavajo nov protitobačni zakon, zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI). Ta med drugim prepoveduje vsakršno oglaševanje tobačnih izdelkov. Ne le da prodajalci tobaka ne bodo smeli več slikovno oglaševati znamk tobaka – tudi same tobačne izdelke bodo morali shranjevati tako, da »javnosti niso vidni niti dostopni«. Zavojčke cigaret in tobaka bodo tako na primer morali do dejanske prodaje shranjevati v predalih ali omarah z neprosojnimi vrati.

Viša se tudi kazen. Namesto 2000 evrov bo moral vsak prodajalec, ki bo oglaševal tobačne izdelke, plačati 4000 evrov kazni.

V pojasnilih predloga ZOUTPI ministrstvo za zdravje navaja tudi kršitve oglaševanja tobačnih izdelkov, o katerih smo na podcrto.si že večkrat obširno poročali. Zapisali so še, da oglaševanje tobačnih izdelkov veča verjetnosti, da bodo mladostniki pričeli s kajenjem. Pri rednih kadilcih pa oglaševanje spodbuja impulzivne nakupe tobačnih izdelkov in s tem večje število pokajenih cigaret. Po izkušnjah držav, ki so že uvedle popolno prepoved oglaševanja, ima prepoved pozitivne učinke tako na zmanjšanje deleža kadilcev kot tudi na zmanjšanje števila pokajenih cigaret pri kadilcih.

Zaradi posledic kajenja po mnenju zdravstvene stroke v Sloveniji dnevno umre povprečno deset ljudi. Posledice kajenja slovensko družbo stanejo 1,6 milijarde evrov oziroma pet odstotkov bruto domačega proizvoda na leto.

V državnem zboru bodo poslanci, člani odbora za zdravstvo, predlog ZOUTPI obravnavali 1. februarja.

Naše delo ima učinke. Podprite nas v 2017.