Novi ukrepi za zagotavljanje dovoljšnega števila družinskih zdravnikov

Ministrstvo za zdravje je predstavilo nov način razpisovanja specializacij, ki naj bi zagotovil ustrezno število družinskih zdravnikov povsod po Sloveniji. A to je zgolj prvi korak k ureditvi situacije.

Foto: Evan Blaser, Flickr

Ministrstvo za zdravje je aprila letos razpisalo 59 novih specializacij družinske medicine, da bi omililo pomanjkanje družinskih zdravnikov v državi. Trinajst specializacij bo vezanih na točno določen zdravstveni dom ali zavod, s čimer želi ministrstvo zagotoviti zdravnike tudi v tistih delih Slovenije, kjer jih najbolj primanjkuje.

Ukrepi ministrstva so prvi korak za zagotavljanje boljše zdravstvene oskrbe na primarni ravni za vse slovenske regije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da le večje število razpisanih specializacij ne bo dovolj. Država bo namreč po koncu specializacij novim zdravnikom morala zagotoviti tudi delovna mesta.

Nov način razpisovanja specializacij

Zdravnikov družinske medicine v državi že leta primanjkuje, na kar smo v zadnjih letih pri Pod črto večkrat opozorili. Glede na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje bi v Sloveniji za dosego primernih standardov oskrbe, ki jih je postavila zdravniška zbornica, potrebovali dodatnih 564 zdravnikov družinske medicine.

Število zdravnikov družinske medicine po posameznih območnih enotah in izpostavah po Sloveniji aprila 2018. Za podrobnosti o posamezni enoti klikni na zemljevid. Vir: ZZZS

Preveč pacientov in premalo zdravnikov pomeni, da zdravnik nima dovolj časa za enega pacienta, to pa vodi do pomanjkljive obravnave pacientov: še lani so na primer Slovenjgradčani zaradi preobremenjenosti zdravnikov po besedah strokovne vodje tamkajšnjega zdravstvenega doma, Lucije Hrastelj Prater, za vse neurgentne zadeve na obisk pri zdravniku morali počakati tudi več kot teden dni.

Dodaten problem je neenakomerna razporejenost družinskih zdravnikov po Sloveniji. Zdravnikov najbolj primanjkuje v odročnejših krajih in manjših zdravstvenih domovih, a obremenjenost zdravnikov v različnih delih države se zaradi majhnosti zdravstvenih domov sicer praktično mesečno spreminja.

Ministrstvo je za izboljšanje razmer pripravilo dva ukrepa. Prvi ukrep je večje število specializacij družinske medicine. Razpisanih je bilo 59 specializacij za družinsko medicino, jeseni naj bi jih sledilo še okoli 30. Lani jih je v celem letu razpisalo le 60. Z več specializacijami želi ministrstvo zapolnjevati pomanjkanje družinskih zdravnikov v vsej državi.

Več zdravnikov za manjše zdravstvene domove pa želi ministrstvo zagotoviti z dvotirnim načinom razpisovanja specializacij. Zakon, ki je omogočil nov način razpisovanja specializacij, je bil sicer sprejet julija lani. Del specializantov se po novem načinu lahko prijavi na nacionalni razpis, kar pomeni, da lahko specializacijo dobijo v kateremkoli zdravstvenem zavodu po državi. Manjši del specializantov pa se bo moral prijaviti neposredno k posameznemu izvajalcu – k tistemu, ki mu določenega kadra še posebej primanjkuje, ki izrazi potrebo in tudi dobi pravico do posebnega mesta v razpisu.

Od 59 razpisanih specializacij za zdravnika družinske medicine spomladi letos je 46 mest razpisanih na nacionalnem nivoju, 13 pa na nivoju posameznih izvajalcev.

Izvajalci, h katerim se lahko študenti medicine prijavijo na specializacijo neposredno, so: ZD Radeče, Osnovno zdravstvo Gorenjske ZD Bled, ZD Brežice, ZD Sevnica, ZD Metlika, ZD Trebnje, ZD Hrastnik, ZD Cerknica, ZD Ivančna Gorica, ZD Kočevje, ZD Logatec, ZD Trbovlje, Zavod Evita.

Posamezne izvajalce, ki so dobili možnost direktnega pridobivanja specializantov, je izbral odbor za načrtovanje specializacij na Ministrstvu za zdravje. Po besedah predstavnice za stike z javnostjo z ministrstva za zdravje je odbor pri določitvi specializacij sledil tako mnenju koordinatorjev specializacij za področje družinske medicine in pediatrijo, ki sta vsebinsko utemeljila potrebe, kot tudi cilju Javne mreže primarne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za področje družinske medicine in pediatrije na primarni ravni.

Korak v pravo smer

Po besedah doktorja Gregorja Prosena, predsednika sveta za izobraževanje pri Zdravniški zbornici Slovenije, je takšen način razpisovanja specializacij korak v pravo smer. A da bo dejansko prinesel rešitev, bodo morali slediti še drugi ukrepi, opozori.

Prvi je gotovo ta, da bodo za okoli 500 zdravnikov družinske medicine, kolikor jih moramo za doseganje evropskega povprečja izobraziti do leta 2022, lahko zagotovili delovna mesta.

Nov način razpisovanja specializacij bo na koncu pomagal samo, če bo vsem tem specializantom sledilo ustrezno število tako imenovanih programov. »To pomeni, da toliko kot je specializantov, mora biti tudi ambulant, toliko mora biti miz, sester in parkirnih prostorov,« pove dr. Prosen. Torej – na voljo mora biti dovolj denarja, da se bodo lahko odpirale nove ambulante.

S pridobivanjem programov oziroma odpiranjem novih ambulant pa imajo zdravstveni domovi precejšnje težave.

V Zdravstvenem domu Logatec, ki je eden izmed domov, za katerega je na razpisu predviden specializant družinske medicine, imajo zdravniki po podatkih direktorice Mateje Kunc do največ 3020 glavarinskih količnikov. Glede na standarde zdravniške zbornice ima tak zdravnik opredeljenih dvakrat več glavarinskih količnikov, kot je priporočeno. A zdravstveni dom po besedah direktorice zaposluje tolikšno število zdravnikov, kot ima programov. Zdravstveni dom za dodatne programe – tako za ambulante splošne medicine kot tudi druge, specializirane programe – zaproša že več let zapored, neuspešno.

V prihodnosti bo pravočasno zagotavljanje programov nujno. Manjši zdravstveni domovi, ki bodo specializanta pridobili direktno na razpisu, mu bodo namreč morali v roku enega meseca po zaključku specializacije ponuditi delovno mesto. Če tega ne bodo storili oziroma ne bodo mogli storiti, bo specializant prost.

Iz Ministrstva za zdravje sicer sporočajo, da si bodo prizadevali zagotovilo dovolj veliko število programov, da se bodo lahko ti zdravniki tudi zaposlili.

A zagotovil za zadostno število programov ni. Če Ministrstvo za zdravje dovoljšnega števila programov ne bo zagotovilo, obstaja tveganje za beg možganov. Zdravniki družinske medicine so povsod zelo iskan kader, pove Gregor Prosen. Če tu ne bo programov, je tujina blizu in tudi plače so tam boljše, je realen.

(Ne)konkurenčnost manjših domov

Še eno vprašanje, ki ga odpira nov način razpisovanja specializacij, je zagotavljanje konkurenčnosti manjših zdravstvenih domov. Na nacionalnem nivoju bo možnost izbire večja, zato bo več kompetitivnosti. To je interes zbornic, izvajalcev in specializantov, ker mogoča zaposlovanje le najboljšega kadra. Pri manjših domovih bo kompetitivnost nižja.

»Majhen zdravstveni dom zdaj ve, da bo dobil specializanta, ampak kakšnega bo dobil, je drugo vprašanje,« pove Gregor Prosen. »Z vidika delodajalcev je možnost izbire okrnjena.«

Ali to dejansko pomeni, da so zdravniki v večjih ustanovah boljši kot na podeželju, ne vemo, saj v Sloveniji ne spremljamo kakovosti dela v zdravstvu.

Trenutno lahko trdimo samo, da so v nekaterih predelih Slovenije ljudje manj zdravi kot drugje in da v nekaterih predelih Slovenije obstajajo velike razlike med tem, kolikšen odstotek ljudi prejema ustrezno zdravljenje in koliko ljudi je utrpelo določena bolezenska stanja. Kakšne pa so dejanske razlike v zdravstveni obravnavi bomo izvedeli šele, ko bomo v Sloveniji vpeljali sistem spremljanja kakovosti v zdravstvu.

Premalo tudi pediatrov

V Sloveniji primanjkuje tudi zdravnikov otroške medicine. Tudi ti so tako kot družinski zdravniki obenem neenakomerno razporejeni po državi.  Za doseganje normativov za primerno oskrbo otrok bi v Sloveniji po podatkih ZZZS glede na standarde zdravniške zbornice na primarni ravni potrebovali dodatnih 125 pediatrov. Lani je v jesenskem in pomladnem razpisu razpisala 24 specializacij, letos jih je bilo samo na pomladnem razpisu 18. Od tega je večina specializacij, 13, namenjena za posamezne izvajalce. Poleg določenih zdravstvenih domov bodo pediatre dobile tudi nekatere večje ustanove. Tri pediatre bo dobil UKC Ljubljana, po dva UKC Maribor in Splošna bolnišnica Celje, po enega pa bolnišnica Trbovlje in zdravstveni domovi v Kočevju, Cerknici, na Ravnah na Koroškem in na Bledu.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #pomanjkanje zdravnikov #zdravniki

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Zdravstvo

Zdravstveni sistem se v Sloveniji sooča z vse več očitki o korupciji, neučinkovitosti in nenamenski porabi sredstev. Analiziramo učinkovitost zdravstvenega sistema ter odkrivamo korupcijo in slabe poslovne prakse.

53 prispevkov

Domovi za starejše: kaj smo ugotovili

Vsi domovi za starejše ne spremljajo kakovosti svojega dela. Še tisti sistemi, ki so implementirani, so med seboj različni. Delo …

Tema: Socialna država, Zdravstvo
Članek,

Zakaj so koncesionarji dražji od javnih domov za starejše

Koncesionarji so dražji od javnih domov za starejše, ker stanovalcem zaračunavajo tudi stroške posojila za gradnjo doma. Višja cena za …

Tema: Socialna država, Zdravstvo
Članek,

1 komentar

Karmen Oblak 10. 5. 2018, 10.07

Problem je tudi z nastanitvami teh specializantov, ker ne nudijo v vseh ZD ali SB nastanitve za specializante in najemnine v nekaterih regijah segajo v nebo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno