Zdravje na Koroškem: veliko bolezni, malo zdravljenja

Precej Korošcev ne prejema ustreznega zdravljenja, za kar je najverjetneje kriva preobremenjenost zdravnikov in premalo obiskov pri zdravniku.

»Sem mislil, da ste prišli, ker smo tako dobri,« reče Andrej Čas, župan občine Slovenj Gradec, ko se usede za veliko ovalno mizo iz temnega lesa v županovi pisarni.

Pred njim je razgrnjen časopis Delo s konca aprila. Stran, ki je že malo pomečkana, prikazuje članek z naslovom Zdravje Slovencev. Članek povzema izsledke publikacije Zdravje v občinah, v kateri je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že drugo leto zapored zbral vse najpomembnejše indikatorje splošnega zdravstvenega stanja v posamezni občini.

»Pri zdravljenju duševnih bolezni smo najboljši,« reče Čas in z nalivnikom obkroži številko 4,3 odstotka, za kolikor se je po podatkih NIJZ od prejšnjega leta v Slovenj Gradcu znižalo število prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj. Ta razlika je največja med vsemi slovenskimi mestnimi občinami.

Manj je tudi prejemnikov zdravil za visok krvni pritisk, nadaljuje župan in v Delu obkroži številko, ki njegove besede potrjuje. Zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka prejema 2,1 odstotka Slovenjgradčanov manj kot leto pred tem.

Številke ne lažejo, v mestni občini Slovenj Gradec je prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka in zaradi duševnih motenj malo. A podatki o majhnem številu prejemnikov zdravil še ne pomenijo, da so Korošci bolj zdravi.

Prav nasprotno: najverjetneje malo prejemnikov zdravil pomeni problem za javno zdravje na Koroškem. Na Koroškem je zdravstveno stanje prebivalstva med najslabšimi v državi, medtem ko je prejemnikov zdravil za zdravljenje posameznih bolezni zelo malo.

Koroška regija se je namreč v letu 2016 uvrstila na drugo mesto po številu samomorov, leta 2015 je bila celo prva. Po obolevnosti s srčno kapjo je Koroška prva v državi.

Zato lahko sklepamo, da bi moralo zdravila prejemati več Korošcev, kot jih prejema zdaj. Težava je torej v slabi zdravstveni oskrbi prebivalstva.

Ilustracija: Metod Blejec
Na Koroškem je zdravstveno stanje prebivalstva med najslabšimi v državi, medtem ko je prejemnikov zdravil za zdravljenje posameznih bolezni zelo malo. Ilustracija: Metod Blejec

V celotni Koroški regiji tako prihaja do zelo velikega razkoraka med stopnjo bolezenskih stanj in pravočasnim zdravljenjem teh stanj. Koroška je edina takšna regija v Sloveniji: glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v regijah, kjer je zdravstveno stanje še posebej slabo, veliko tudi prejemnikov zdravil za zdravljenje teh bolezni.

Koroška je obenem ena izmed manj razvitih regij v Sloveniji. Slaba gospodarska slika in slab socialno-ekonomski položaj dobršnega dela prebivalstva s seboj prineseta bolj tvegan življenjski stil. Slabše zdravstveno stanje je po zdravstvenih študijah moč pričakovati. A to vseeno ne pojasni dejstva, zakaj je prejemnikov zdravil tako malo.

Da se veliko Korošcev ne zdravi zaradi svojih zdravstvenih težav, dokazujejo statistični podatki. Razloge, zakaj je temu tako, je težje poiskati. Po mnenju Nede Hudopisk, predstavnice območne enote NIJZ Ravne na Koroškem, sta razloga za takšno stanje predvsem dva: Korošci ne hodijo dovolj redno k zdravniku, zdravnikov pa je premalo in so zato preobremenjeni. NIJZ in zdravstvene službe situacijo blažijo s preventivo, na novo zaposlovanje zdravnikov pa bodo Korošci morali počakati.

Malo zdravil proti strjevanju krvi, a največ srčne kapi

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je konec aprila že drugo leto zapored izdal publikacijo Zdravje v občini, v kateri lahko vsak Slovenec enostavno preveri, kakšno je zdravstveno stanje v njegovi občini, kako vestno se njegovi soobčani udeležujejo preventivnih programov, kam se uvrščajo po umrljivosti in podobno.

Kazalniki, ki v publikaciji nacionalnega inštituta izkazujejo »zdravstveno stanje v občini,« so zelo široko zastavljeni. Lahko jih razdelimo v dve skupini: kazalnike dejanskega zdravstvenega stanja posameznikov in kazalnike prejemnikov zdravil.

Podatki o tem, koliko ljudi na določenem območju prejema zdravila za zdravljenje duševnih motenj, zaradi povišanega krvnega tlaka, zaradi sladkorne bolezni in proti strjevanju krvi, nam povedo predvsem to, koliko ljudi se zdravi za določeno bolezensko stanje, in ne nujno, koliko ljudi na tem območju zdravljenje potrebuje.

Da je nekje število prejemnikov zdravil večje, lahko pomeni, da so ljudje ustrezno zdravljeni, pove Tatjana Kofol Bric iz NIJZ. Po drugi strani pa opozarja, da »tam, kjer manj (ljudi) prejema zdravila za krvni tlak, so lahko res bolj zdravi in imajo manj dejavnikov tveganja, lahko pa je obratno: populacija je tako slabo pregledana, da jih pol ne ve, da imajo visok krvni tlak,« razloži Tatjana Kofol Bric.

Katera izmed teh dveh možnosti je v posameznem okolju bolj verjetna, je po njenem mnenju treba presojati lokalno.

Zemljevid: Koliko ljudi prejema zdravila za nekatera bolezenska stanja v posamezni upravni enoti. Za podrobnosti o posamezni upravni enoti kliknite na zemljevid.

Zemljevid: Koliko ljudi je utrpelo nekatera bolezenska stanja v posamezni upravni enoti. Za podrobnosti o posamezni upravni enoti kliknite na zemljevid. 

Na Koroškem je nadpovprečno veliko kapi in drugih bolezni, prejemnikov zdravil pa je nizko, zato statistika prejemnikov zdravil najverjetneje ne odraža realnega zdravstvenega stanja prebivalcev. S tem se strinja tudi Neda Hudopisk, predstavnica območne enote NIJZ Ravne na Koroškem. »Tako pri krvnem tlaku kot pri duševnem zdravju mi ne vemo, ali izstopamo ali ne izstopamo,« pove. »Če imamo pri nas manj zdravil za duševne motnje, to ne pomeni, da imamo dejansko manj duševnih motenj. Glede na to, da pri samomorih smo pa kar vodilni, je to relativno.«

Vse kaže, da Korošci ne dobijo primerne zdravstvene oskrbe. To je lahko posledica tega, da ljudje ne gredo pravočasno k zdravniku, ali pa tega, da v zdravstvenih domovih ne dobijo primerne oskrbe. Zdravstvena stroka na Koroškem izpostavlja oboje.

Nihče ni predvidel, da se bodo zdravniki upokojili

Glede na standarde zdravniške zbornice zdravnikov družinske medicine primanjkuje povsod po državi, kot smo pisali tudi na Pod črto, a sodeč po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ni stanje nikjer tako skrb vzbujajoče kot na Koroškem. Prav vse koroške območne izpostave so med bolj obremenjenimi: zdravniki imajo tudi po dvakrat več tako imenovanih glavarinskih količnikov, kot bi jih po predpisih morali imeti.

Zdravstvo meri obremenjenost zdravnikov glede na glavarinske količnike in ne na golo število pacientov, saj glavarinski količniki v izračunu upoštevajo tudi to, kako zahtevno je zdravljenje posameznega bolnika. Na primer, starejši od 75 let imajo glavarinski količnik 3, posamezniki med 19 in 49 letom starosti pa 0,84.

V Slovenj Gradcu ima po podatkih ZZZS en družinski zdravnik opredeljenih povprečno več kot 3000 glavarinskih količnikov. V Zdravstvenem domu Slovenj Gradec je še slabše – tam ima en zdravnik opredeljenih povprečno 3370 glavarinskih količnikov. Po normativih zdravniške zbornice naj bi imel posamezen zdravnik opredeljenih največ 1500 glavarinskih količnikov.

Zemljevid: Koliko glavarinskih količnikov oskrbuje en zdravnik družinske medicine v posamezni območni enoti. Za podrobnosti o vsaki območni enoti kliknite na zemljevid.

Težave naj bi se začele 10 let in več nazaj, ko po besedah Marjete Vaupot, sedanje direktorice Zdravstvenega doma Slovenj Gradec, ki je na položaju zadnje leto in pol, takratno vodstvo zdravstvenega doma ni vodilo pravilne kadrovske politike. Ker niso pravočasno predvideli, kdaj se bo kdo upokojil, niso začeli iskati novih specialistov. Ko so takratni zdravniki šli v pokoj, je nastala velika praznina.

V tem trenutku so v slovenjgraškem zdravstvenem domu zaposleni trije družinski zdravniki. Dva delujeta v Slovenj Gradcu, eden v sosednji občini Mislinji. Poleg njih delujejo še specializanti in upokojeni zdravniki, izmed katerih ima najstarejša zdravnica 77 let. Po besedah Marjete Vaupot imajo sedaj dovolj specializantov, da bodo v prihodnje zadovoljili vse potrebe. A specializanti in upokojenci po zakonu ne morejo biti osebni zdravniki. Nove zaposlitve bi bile potrebne že v tem trenutku.

Kaj takšno število pacientov na enega zdravnika pomeni v praksi? »Če bi bili mi zasebna ambulanta, bi že zdavnaj zaprli,« brez zadržkov reče Marjeta Vaupot. »Stanje je zastrašujoče. Za zdravnike in za paciente, tudi za vodstvo. Zakaj?« Marjeta Vaupot globoko vzdihne in izdihne, preden pove: »Ker ne morejo opravljati dela tako, kot bi ga hoteli.«

»Ljudje niti ne morejo do svojega zdravnika«

Kako dostopno je primarno zdravstvo v Slovenj Gradcu, pove podatek, da je lani v Slovenj Gradcu direktno na urgenci pomoč poiskalo 40 odstotkov toliko ljudi, kot je bilo vseh obiskov pri osebnem zdravniku.

»Tu so trije družinski zdravniki in 23.000 ljudi – to porazdelite, in boste videli, koliko ljudi …  Zdravstvena sfera jih imenuje mrtve duše, to pomeni, da niti ne morejo priti do svojega izbranega zdravnika,« pove Marjeta Vaupot.

Ne samo, da namesto svojega osebnega zdravnika vidijo upokojenega zdravnika ali specializanta: za pregled pri svojem osebnem zdravniku morajo prebivalci Mislinjske doline tudi počakati. »Nujna stvar se obravnava, za nenujne kronične stvari se pa dlje časa čaka, če ni prostora,« pove Lucija Hrastelj Prater, strokovna vodja v slovenjegraškem zdravstvenem domu. Hrastelj Prater, ki je tudi družinska zdravnica, ima po podatkih ZZZS trenutno opredeljenih 4040 glavarinskih količnikov. Je tudi mentorica vsem štirim specializantom.

Za obisk pri osebnem zdravniku zaradi kronične bolezni je treba v slovenjgraškem zdravstvenem domu počakati tudi do dva tedna. Pri kroničnih boleznih taka čakalna doba ne vpliva na zdravje pacienta, meni Hrastelj Prater. »Se pa to pozna v odnosu: nezaupanje do zdravnika je večje.«

Preobremenjenost zdravnikov vpliva na slabšo kakovost njihovega dela, po drugi strani pa tudi na psihično in fizično stanje zdravnika. Vodja zdravstvenega doma Marjeta Vaupot, ki je seznanjena s podatkom, da zdravniki družinske medicine živijo manj dolgo kot njihovi kolegi iz sekundarnega zdravstva, skuša predvsem poskrbeti za psihofizično stanje svojih zdravnikov. Razmišlja o uvedbi supervizije, modela, ki ga sicer uporabljajo v centrih za socialno delo, zato da se strokovnjaki znajo soočati s stresnimi situacijami.

Zdravnikom je sicer na voljo tako psihična podpora kot različne delavnice sproščanja, a nanje med ambulanto ne utegne, pove Lucija Hrastelj Prater.

Tožba proti osebni zdravnici

V zdravstvenem domu Slovenj Gradec med zdravniki splošne medicine in njihovimi pacienti vladajo precej napeti odnosi. Čakalnice so polne, pacienti nezadovoljni. Strokovna vodja govori o mobingu pacientov nad zdravniki, ki zahtevajo to, za kar po njihovem mnenju z osebnim zavarovanjem plačujejo.

Lucija Hrastelj Prater za slabe odnose krivi tudi paciente. Moti jo, da pacienti sami prebirajo članke o svojih bolezni in so bolj informirani o njih kot zdravnik sam. Pričakovanja pacientov so po njenih besedah vedno večja, in to »je veliko bolj obremenjujoče kot včasih, ko je pacient prišel samo toliko, da je prišel, zdravnik mu je eno stvar povedal, pa je bil srečen in zadovoljen.«

Danes pacienti zahtevajo več pozornosti zdravnika. In ker je ne dobijo, se v zdravstvenem domu Slovenj Gradec vsak dan pojavi kakšna pritožba, ko pacient ne pride pravočasno do zdravnika, pove Lucija Hrastelj Prater. Proti njej je trenutno v teku celo tožba. Zaradi česa jo tožijo, ni želela povedati, saj je zadeva še v postopku.

»Več delaš, bolj grešiš, to je splošno znan rek,« skomigne Lucija Hrastelj Prater. »Napake so lahko v vsakem primeru, so pa napake večje, če je človek preobremenjen.  Če bi pacienta bolj natančno in dlje časa obravnaval, je možnost napak manjša.«

Odzivnost na preventivne programe nadpovprečna

Da veliko Korošcev ne more k svojemu zdravniku, je gotovo eden izmed razlogov, da se ne zdravijo za bolezni, za katere po statistiki tako pogosto obolevajo. A po mnenju Korošcev je to le eden izmed razlogov: njihovo slabo zdravstveno stanje naj bi bilo posledica tega, da Korošči ne marajo hoditi k zdravniku.

Neda Hudopisk iz NIJZ to povezuje s tradicionalno trmo Korošcev in s strahom pred boleznijo. Po njenem mnenju je nizka obiskanost zdravnikov prav tako lahko povezana s premajhnim številom zdravnikov. Kadar pacient ve, da v zdravstvenem domu ni njegovega osebnega zdravnika, h kateremu bi se po potrebi lahko naročil na pregled, z obiskom odlaša, meni Neda Hudopisk.

Možno je tudi, da Korošci niso dovolj dobro informirani o možnostih, ki jih imajo na voljo. Ne vedo, kaj jim ponuja zdravstveni dom in da že obstajajo preventivni programi, ki so jim na razpolago, pove Hudopisk.

Možnosti, za katere vedo, Korošci sicer dobro izkoriščajo. Odzivnost na preventivne programe je na Koroškem namreč med najvišjimi v državi. Odzivnost na preventivni program za odkrivanje predrakavih sprememb na debelem črevesju je nekaj več kot 60-odstotna, kar Koroško uvršča nad državno povprečje. Odzivnost na preventivni program Zora za odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu je še višja: 76,8-odstotna odzivnost na Koroškem je celo druga najvišja v državi.

Objave na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Spremljate naše delo? Že z 12 evri letno nam lahko pomagate pisati pomembne zgodbe: podcrto.si/podpri

Nižji BDP na prebivalca, nižja delovna aktivnost, nižja plača …

Kot smo pisali na podcrto.si, je eden izmed glavnih razlogov za slabše zdravstveno stanje prebivalstva tudi slabši socialno-ekonomski položaj tamkajšnjega prebivalstva. Slabši socialno-ekonomski položaj s sabo velikokrat prinese bolj tvegan življenjski slog in Koroška je ena izmed najslabše razvitih regij v Sloveniji.

Leta 2015 je 54 odstotkov Korošcev odgovorilo, da težko ali zelo težko preživijo s svojimi dohodki. Slovensko povprečje je 31 odstotkov. Na Koroškem je bruto domači proizvod na prebivalca za 22,2 odstotka nižji kot državno povprečje. Brezposelnost je višja, povprečna plača pa nižja. Korošci se izseljujejo. V zadnjih petnajstih letih se je po ugotovitvah Mladinske iniciative za tretjo razvojno os prebivalstvo na Koroškem zmanjšalo za 3,8 odstotka. Posebej problematično je hitro upadanje števila mladih prebivalcev. To se je v zadnjih petindvajsetih letih zmanjšalo za 36,8 odstotka.

Ministrstvo za gospodarstvo priznava, da je situacija na Koroškem trenutno precej slaba. Tako regionalni cilji kot nacionalni cilji, ki so usmerjeni v izboljšanje zdravstvene situacije na Koroškem, so po besedah ministrstva za gospodarstvo zato usmerjeni predvsem v krepitev gospodarstva v regiji in povečanje stopnje delovne aktivnosti prebivalstva. Naloga države bo pri tem, dodaja ministrstvo, da bo izvajala ukrepe, ki bodo usklajeni z regionalnim razvojnim programom regije. Razvoj gospodarstva bi vsekakor pospešila hitra cesta, ki bi regijo povezovala s preostankom države in omejila preseljevanje Korošcev v sosednjo Avstrijo, na kar opozarja tudi Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os.

Počakali bomo, da se problem reši

Korošci bodo morali na primerno zdravstveno oskrbo in dovolj veliko število zdravnikov počakati nekaj let. Kot manj razvita, ruralna regija, ima Koroška tudi težave s pridobivanjem primernega zdravstvenega kadra. Marjeta Vaupot, direktorica zdravstvenega doma Slovenj Gradec, se veseli, da so našli dovolj specializantov, da bodo po opravljeni specializaciji lahko zadovoljili vse potrebe zdravstvenega doma. Prostih družinskih zdravnikov, ki bi lahko že takoj izboljšali zdravstveno stisko prebivalstva, namreč sploh ni.

Medtem bodo več delali na preventivi. Še bolj je Marjeta Vaupot zadovoljna, da so pred kratkim uspeli pridobiti kliničnega psihologa, težko pridobljen kader, saj so duševne motnje na Koroškem po opažanju stroke v porastu. Prav tako alkoholizem in uporaba prepovedanih drog. V prihodnosti bo zdravstveni dom skušal pridobiti tudi program za preprečevanje odvisnosti od drog in društvo anonimnih alkoholikov.

Letos je zdravstveni dom pridobil štiri nove programe: poleg kliničnega psihologa še ženskega dispanzerja, ki bo šele začel obratovati, nego na domu, pri kateri so zabeležili že 433 obiskov na domu v petih mesecih, in fizioterapijo. Ta je svoja vrata odprla 14. marca, sredi maja pa je bila zasedena že do novembra. Potrebe prebivalstva so zelo velike in očitno so že dlje časa nezadovoljene.

Oživljanje trim stez

Na zdravstveno stanje na Koroškem skuša vplivati tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Tudi ta stavi na preventivo in izboljšanje življenjskega sloga Korošcev.

»V Črni na Koroškem je trim steza, ampak ta trim steza sameva,« poda primer Neda Hudopisk iz NIJZ Ravne na Koroškem. »Nihče ne hodi tja.«

A ker je NIJZ s pomočjo publikacije Zdravje v občini ugotovil, da je v Črni na Koroškem nadpovprečno veliko prehranjenih otrok, so se na sestanku, v katerem so sodelovali vsi deležniki, dogovorili, da je treba trim stezo ponovno oživiti. »In zdaj smo se dogovorili, da bo enkrat ali dvakrat na mesec tam voden pohod, nevladne organizacije bodo tja peljale svoje uporabnike, šole in vrtci bodo tam imeli športni dan … ampak to mora biti organizirano,« pove Neda Hudopisk. S takšnimi in podobnimi projekti NIJZ upa, da bo zdrav življenjski slog približal Korošcem. Poleg Črne aktivnosti začenjajo tudi v Dravogradu, obiskati pa nameravajo vse koroške občine.

Publikacija Zdravje v občini je nastala zato, da bi se pomembnosti preventive na področju zdravstva začeli zavedati tudi izven zdravstvenih služb. Občina lahko namreč z ustrezno infrastrukturo in primernimi programi do določene mere tudi sama poskrbi za zdrav življenjski stil in s tem boljše zdravje svojih občanov.

Če občina ni seznanjena s tem, kako lahko vpliva na zdravje svojih občanov, je njeno delovanje omejeno na podporo zdravstvenim domovom. Tako občina Slovenj Gradec, ki izsledkov publikacije letos še ni obravnavala na seji, za zdravje svojih občanov skrbi predvsem s podporo zdravstvenim organizacijam in lokalnemu zdravstvenemu domu.

»Lokalna skupnost opozarja na zdrav življenjski slog in škodljive navade, to delamo na razne načine, podpiramo različna društva, ki povezujejo bolnike in širijo znanje o zdravem načinu življenja in preprečevanju bolezni,« pove župan Slovenj Gradca Andrej Čas. Podpirajo tudi namestitev defibrilatorjev in financirajo polprofesionalna športna društva. »Možnosti je več in tu se že vključujemo, ne pa zadosti,« priznava Čas. Na kakšen način bi se lahko občina še bolj vključila, Čas ne pove.

Občina se je zavezala, da bo situacijo obravnavala na občinski seji, zdravstvena stroka pa načrtuje preventivne programe za izboljšanje stanja, a to težave ne more rešiti. Preventivni programi lahko izboljšajo trenutno precej tvegan življenjski stil Korošcev – visoko tvegano opijanje je tu celo med najvišjimi v državi, a na Koroškem obstaja še večja težava. Tega, da je v Koroški regiji je zdravstveno stanje slabo, celo med najslabšimi v državi, medtem ko je prejemnikov zdravil zelo nizko, namreč tudi preventivni programi ne morejo rešiti.

Kot rečeno, je največji problem večine Korošcev namreč ta, da ne morejo dostopati do svojega osebnega zdravnika, v ambulantah pa so zaradi preobremenjenosti zdravnikov podvrženi slabemu odnosu in večji možnosti za napake. Trenutna rešitev lokalne zdravstvene stroke, da na primerno število zdravnikov preprosto počakajo, najbrž pomeni, da bo statistika v prihodnjih letih kazala podobno sliko – veliko število pregledov v bolnišnicah, visoka stopnja kapi in drugih usodnih incidentov, in prenizko število ljudi, ki se zavedajo svojega zdravstvenega stanja in se ustrezno zdravijo.

PodCrto_Design_Podpri_Cam#4_Banner_960x360_v2_Strap+#+WebButton

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #občine #zdravje #Zdravje v občinah #zdravstvo

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Zdravstvo

Zdravstveni sistem se v Sloveniji sooča z vse več očitki o korupciji, neučinkovitosti in nenamenski porabi sredstev. Analiziramo učinkovitost zdravstvenega sistema ter odkrivamo korupcijo in slabe poslovne prakse.

40 prispevkov

Zdravje v Zasavju: zdrav življenjski slog kot zdravilo za onesnaženost

Zasavje je bilo dolga leta izpostavljeno konstantnemu onesnaževanju z nevarnimi snovmi. A občina in javno zdravstvo se vplivu onesnaževanja na …

Tema: Zdravstvo
Članek,

Zdravje v Prekmurju: revščina in bolezen z roko v roki

Prekmurje je najmanj zdravo območje v Sloveniji. Prekmurci sami tega ne občutijo, občutijo pa slab življenjski standard, povedo. A oboje …

Tema: Zdravstvo
Članek,

1 komentar

Sg 22. 6. 2017, 07.06

Kar se tiče duševnih bolezni pomembno vlogo pri tem, da ljudje ne poiščejo pomoči igra stigma, ki je v teh koncih še močno prisotna in pa seveda pomanjkanje psihiatrov ter posledično otežena dostopnost do tovrstnih storitev. Storitve NIJZ so res bolj preventivno naravnane, vendar je vsaka edukacija iz področja duševnega zdravja več kot dobrodošla in lahko prispeva k temu, da bo v bodoče več ljudi poiskalo ustrezno pomoč, seveda pa je prepotrebno zaposliti tudi dodaten kader, saj jim sicer ta pomoč (še vedno) ne bo dostopna.

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje obvezna polja.

Zadnje objavljeno