Novela stečanje zakonodaje: razbremenitev sodišč pod preobleko pomoči najrevnejšim

Revnim, ki nimajo nikakršnega upanja na izboljšanje situacije, bo sodišče dolgove odpustilo prej. A to pomeni predvsem manj dela za sodišča in stečajne upravitelje, in ne pomoč tistim, ki bi se, če ne bi imeli dolgov, lahko sami izkopali iz revščine.

Članek je objavljen tudi v Mladini

Foto: Erich Ferdinand/Flickr

Foto: Erich Ferdinand/Flickr

Po edini malo večji ulici v Slovenj Gradcu, ki ji domačini pravijo center, se sprehaja starejši mož. Gube na izmozganem obrazu in povsem bela brada izdajajo, da je za njim veliko napornih let. Hlače mu prevelike opletajo okoli presuhih nog. Ob njem stopa njegova najzvestejša spremljevalka, mešanka Oksa. Sprehoditi mora psičko, to je res, a možakar ima za večerni sprehod še en razlog.

Ko hodi, mu pogled mrzlično bega po okolici, da bi opazil znan obraz. Pomembno je, da človeka pozna, neznanca ne bi upal vprašati česa takšnega. Kmalu – v tako majhnem mestu to ni nenavadno – res zagleda starega prijatelja. Obrazne mišice se sprostijo in možakar zakoraka proti njemu. Po nekaj nujnih uvodnih besedah zbere pogum in preide k bistvu. Prosi ga za dva evra. Da si bo lahko kupil kruh.

Zvonko je danes skoraj neprepoznaven. Še pred nekaj leti je po ulicah svojega mesta hodil pokončno, v delovni uniformi slovenjegraške komunale, v kateri je preživel 22 let. Je delaven možakar, delati je začel pri 18 letih in delal je, kjer je lahko in kjer je bilo treba. Dokler mu ni iz neznanega razloga pred 11 leti počila lobanja, s tem je bila njegova usoda zapečatena.

S počeno lobanjo ne moreš delati za polni delovni čas, a takšna poškodba ni dovolj huda, da bi ti priznali status invalida. Zvonko je kmalu ugotovil, da delavca s počeno lobanjo noče noben delodajalec, in desetletje je živel zgolj od 351 evrov nadomestila za invalidnost. Ker pa je živeti od 351 evri nadomestila nemogoče, tudi če najemnina za stanovanje znaša zgolj 100 evrov in posojilo le borih pet tisočakov, se je bil primoran odločiti za osebni stečaj.

Vsako leto v osebni stečaj več tisoč Slovencev

Zvonko je le eden izmed tisočev, ki gredo v Sloveniji vsako leto v osebni stečaj. Realni položaj, kar zadeva finančne zlome Slovencev, se je pokazal šele leta 2014, ko je bil odpravljen obvezni predujem za stroške stečaja. Okoli 2000 evrov, kolikor je znašal pred tem, je bilo za večino prevelik zalogaj. Po odpravi je število osebnih stečajev naraslo za več kot štirikrat. Leta 2014 je šlo v osebni stečaj 4006 posameznikov, leta 2015 pa 3410.

Ne le da jih je vedno več, prezadolženi se za ta korak odločajo tudi vedno hitreje. Vse več je ljudi, ki morajo v osebni stečaj že, ko imajo borih 5000 evrov dolga, pravi Petra Adamič, generalna sekretarka Zbornice upraviteljev Slovenije (ZUS). ZUS opaža, da je velika večina tistih, ki gredo v osebni stečaj, v brezizhodnem položaju. V zadnjem času po besedah Adamičeve opažajo naraščanje števila upokojencev, invalidov, nezaposljivih oseb in drugih, za katere je jasno, da ne bodo nikoli prišli do dohodka, višjega od minimalne plače. Ker jim zato upravitelji ne bodo mogli ničesar zarubiti, dolgov nikoli ne bodo mogli odplačati.

Te spremembe v sestavi dolžnikov so botrovale novim spremembam v pravnih postopkih osebnega stečaja in odpusta obveznosti plačila dolgov, ki skoraj vedno poteka vzporedno s prvim. V torek je začela veljati novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-G), ki uvaja več ovir za odpis dolgov, hkrati pa omogoča socialno najšibkejšim posameznikom brez kakršnekoli možnosti za zaslužek, da se jim dolgovi odpišejo prej, kot je bilo to mogoče doslej. Tako rekoč vse spremembe so sicer začrtane kot možnost, za katero se lahko odloči sodišče, zato bo zdaj več odločitev v prosti presoji sodnikov.

Ko je šel Zvonko v osebni stečaj, se na njegovih financah to ni poznalo: ker je imel prihodek (občutno) manjši od minimalne plače, mu niso na mesec zarubili niti evra. Že prej so vsi prihranki romali v banko za vsaj drobcen delček poplačila posojila, zato jih ni bilo več. Ker ni imel stanovanja, mu ga niso vzeli. In ker je bil avto zanj že prej prevelik strošek, osebni stečaj ni bil tisti, zaradi katerega bi ga izgubil.

Poznalo pa se je vseeno, pove. Nikoli prej se ni počutil tako nemočnega kot v tistih treh letih preizkusne dobe pred odpustom obveznosti odplačila dolgov, kolikor mu je je naložilo sodišče. Saj ne da bi si lahko s 351 evri na mesec kaj privoščil, a vseeno: ker mu je bilo povsod onemogočeno obročno odplačevanje, si ni mogel kupiti niti gospodinjskih pripomočkov. Ko je šla njegova banka v stečaj, ni smel odpreti novega bančnega računa in dodatek je prihajal neposredno na dom. »Tri leta nisem imel lastne volje,« žalostno povzame.

Sploh kadar gre za posameznike, kot je Zvonko, ki nima nobene možnosti za pridobitev kakršnihkoli sredstev, je tako dolgotrajna preizkusna doba povsem nepotrebna. Da je verjetno nesmotrno, da se sodstvo in upravitelji s tistimi, ki nimajo nič, ukvarjajo dlje, kot je treba, ugotavlja tudi Zbornica upraviteljev Slovenije.

Pomoč predvsem za sodišča in upravitelje

Peti odstavek 400. člena ZFPPIPP o začetku odpusta obveznosti namreč določa, da traja preizkusna doba dolžnika pred odpustom dolgov od dve do pet let. A na pobudo ZUS novela ZFPPIPP-G v 400. člen zakona dodaja nov odstavek, ki bo stečajnim upraviteljem omogočal, da v takšnem primeru prosijo za krajšo preizkusno dobo. Ta izjema skrajša preizkusno dobo na šest mesecev do dve leti.

ZUS spremembo odobrava. »Takšno spremembo štejemo za pozitivno,« pove Petra Adamič. »Zaradi teh sprememb bodo postopki učinkovitejši in manj obremenjujoči za sodišča, stečajne dolžnike in upnike.« Po njenem je kar od 30 do 40 odstotkov tistih, ki so v osebnem stečaju, v brezizhodnem finančnem položaju, zato bo postopkov s skrajšano preizkusno dobo precej.

Finančni položaj socialno šibkejših se sicer ne bo izboljšal, a krajšega obdobja stalnega nadzora nad svojimi financami se ti zagotovo ne bodo otepali. Če bi šel Zvonko v stečaj danes, bi mu po vsej verjetnosti bilo prihranjeno vsaj eno leto prosjačenja in ponižanja.

Povsem drugačna bi bila zgodba, če bi bila njegova lobanja še cela: ta sprememba se nanaša zgolj in samo na tiste, ki nimajo niti premoženja niti možnosti, da bi premoženje kdaj pridobili.

Po osebnem stečaju se dolžnik lahko ponovno postavi na noge in zaživi brez dolgov. A glavni namen postopka je od dolžnika pridobiti čim več denarja, ki ga stečajni upravitelj nato razdeli upnikom.

V preteklih treh letih se je kar okoli 80 odstotkov izpeljanih postopkov osebnega stečaja končalo z odpustom obveznosti. To se utegne spremeniti: večina sprememb v noveli je usmerjena v pridobivanje čim več sredstev od dolžnika za poplačilo dolga in otežitev odpusta dolga tistim, ki imajo kakršnakoli sredstva za poplačilo upnikov.

Zakon bo zdaj otežil morebitno skrivanje premoženja. Na primer, do zdaj je lahko stečajni upravitelj za obdobje treh let pred začetkom postopka stečaja izpodbijal le dolžnikove transakcije s fizičnimi osebami. Po novem bo lahko izpodbijal tudi transakcije posameznika s pravnimi osebami. Obdobje za izpodbijanje vseh transakcij pa se podaljšuje s treh let na pet let pred začetkom stečaja. Poleg tega bo lahko upnik odpustu dolgov dolžnika ugovarjal še pet let po stečajnem postopku. Do zadnje novele je imel za to na voljo tri leta. Novela prav tako širi nabor razlogov, zaradi katerih sodišče dolžniku ne bo odpustilo dolga.

»Spremembe bodo omogočale še učinkovitejše unovčevanje stečajne mase, izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj in bodo preprečile skrivanje premoženja. ZUS zato spremembe odobrava,« sporočajo predstavniki zbornice.

Spremembe stečajne zakonodaje odobrava tudi dobrodelna organizacija Zveza prijateljev mladine Moste-Polje. Vseeno pa bo po mnenju njenih predstavnikov za stvarno presojo novele treba počakati na dejansko izvajanje spremenjenega zakona v praksi.

Novela zaradi uvedbe krajše preizkusne dobe malenkost izboljšuje položaj socialno najšibkejših. Ne izboljšuje pa položaja tistih, ki so se sicer znašli v nič kaj zavidanja vrednih socialnih razmerah, a še imajo nekaj možnosti za postopno izboljšanje položaja. Če ste zaradi dolgov v osebnem stečaju in prejemate le socialno pomoč, hkrati pa ste uradno dela zmožni, bo preizkusno obdobje v stečajnem postopku še vedno trajalo povprečno štiri leta. To pomeni, da boste morali štiri leta živeti z minimalnimi dohodki, preden se boste lahko postavili na noge.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Socialna država

Ali dovolj dobro skrbimo za najšibkejše člane družbe? Analiziramo neučinkovitost socialne zaščite v Sloveniji.

41 prispevkov

Revščina v Sloveniji: kje smo danes

Čeprav beležimo gospodarsko rast, več kot 13 odstotkov ljudi živi v revščini, med njimi ogromno samozaposlenih.

Tema: Socialna država
Mnenje,

Zakaj mora biti delo domov za starejše bolj transparentno

Domovi za starejše v Sloveniji niso primorani spremljati kazalnikov kakovosti dela. Zato zakonodajalec ne pozna situacije, ki naj bi jo …

Tema: Socialna država
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno