Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji za poklicno boleznijo, kot so okvare sluha, mišic in skeleta, pa tudi rak, vsako leto zboli vsaj 1000 posameznikov. A pristojni zdravniki vsako leto odkrijejo le nekaj deset primerov poklicnih bolezni. Primerne odškodnine pa ne dobi praktično nihče.

Razlog za slabo stanje na področju poklicnih bolezni je s konflikti interesov prežet sistem njihovega odkrivanja.

Trenutni pravilnik o seznamu poklicnih bolezni, ki predpisuje postopek ugotavljanja in priznavanja obstoja poklicnih bolezni pri delavcih, določa, da morajo pregled delavca ob sumu na poklicno bolezen plačati delodajalci. A slednji pregleda, ki stane okoli 1000 evrov, delavcem v večini primerov nočejo plačati. Ob potrditvi suma bi bili namreč delodajalci tudi odškodninsko odgovorni. Delavci, predvsem tisti v proizvodnji, pa si dragih pregledov ne morejo privoščiti.

Poklicne bolezni bi morali ugotavljati tudi zdravniki medicine dela, ki izvajajo redne zdravstvene preglede zaposlenih. A te zdravnike plača delodajalec. Če zdravnik odkrije poklicno bolezen, lahko delodajalec z njim prekine pogodbo za izvajanje pregledov oziroma z grožnjo prekinitve pogodbe izsiljuje zdravnika. Zdravniki si zato delavcem ne upajo diagnosticirati poklicnih bolezni.

Četudi delavcu uspe pridobiti potrdilo zdravnikov, da ima poklicno bolezen, pa je to v večini primerov ničvredno. Sodišča potrdila namreč ne upoštevajo in v primeru tožb postavijo svoje, pogosto nestrokovne izvedence. Posledično tožbe delavcev za odškodnino niso uspešne.

K upoštevanju potrdila prav tako niso zavezane invalidske komisije, zaradi česar poklicno bolnim pogosto odmerijo nižje invalidske pokojnine, kot jim pripadajo.

Preglede delavcem bi moralo kriti zdravstveno zavarovanje. Ob sumu na poklicno bolezen pa bi moral delavca pregledati neodvisni zdravnik medicine dela in ne tisti, ki ga plača delavčev delodajalec. Ugotovitve zdravnikov medicine dela bi morale nato imeti veljavo tako pred sodišči kot pred invalidskimi komisijami, je nujne spremembe predpisov za podcrto.si februarja 2015 pojasnila dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana.

Prazne obljube

Ministrstvo za zdravje je vpeljavo nujnih sprememb v pravilniku o ugotavljanju poklicnih bolezni najprej obljubilo za leto 2015. Do tega ni prišlo.

V začetku lanskega leta nam je ministrica Milojka Kolar Celarc nato zagotovila, da je sprejetje novih predpisov med prioritetnimi nalogami ministrstva. »Konec leta 2016 je skrajni rok za sprejem. Čisto natančnega datuma, kdaj bo pravilnik usklajen med vsemi deležniki, pa ne morem napovedati, saj je to odvisno od vseh socialnih partnerjev. Vsekakor si bomo na ministrstvu za zdravje prizadevali, da bo to čim prej,« je takrat zagotovila ministrica.

Februarja 2017 pravilnika, ki bi uredil področje poklicnih bolezni, še ni na vidiku. Kot so nam pojasnili z ministrstva, imajo pripravljen osnutek novega pravilnika. Osnutek zdaj obravnava delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva za delo, za zdravje, inšpektorata za delo, delodajalcev, sindikatov, stroke medicine dela, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravstvene in pokojninske blagajne. »Delo skupine je potekalo v konstruktivnem vzdušju s ciljem doseganja konsenza in najboljših rešitev,« so na ministrstvu odgovorili na naša vprašanja, zakaj pravilnik še kar ni sprejet.

Kot so nam še sporočili z ministrstva, ostaja odprto vprašanje, kdo bo financiral preglede zdravnikov, s katerimi bodo potrjevali ali ovrgli sume na poklicno bolezen. Kot rečeno, se cena enega pregleda giblje okoli 1000 evrov. Da bi rešili vprašanje financiranja, so morali spremeniti tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Osnutek novega zakona, ki je trenutno v javni obravnavi, predvideva povišanje prispevka za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen na plače delavcev v primeru, da bo zdravstveni zavarovalnici zmanjkalo sredstev za kritje pregledov. Trenutna stopnja prispevka znaša 0,53 odstotka plače.

Ko bodo v delovni skupini dosegli soglasje o celotnem pravilniku, bodo na ministrstvu predlog pravilnika posredovali v obravnavo na Ekonomsko socialni svet, javno obravnavo in medresorsko usklajevanje. Kdaj se bo to zgodilo, tokrat niso napovedali.