Leto 2020: sedem sprememb na bolje in tri, ki bi se morale zgoditi

Katere spremembe na bolje na področjih, ki jih pokrivamo, so se zgodile v letu 2020? In katere bi se morale zgoditi čim prej? Preberite.

Ilustracija: Metod Blejec

Pomembno se nam zdi, da našim zgodbam sledimo od razkritja do spremembe.

Doseganje sprememb na bolje skozi naše novinarsko delo je namreč pomemben del poslanstva Pod črto. Zato vsako leto pripravimo pregled sprememb, ki so se zgodile na področjih, ki jih pokrivamo.

Preteklo leto je zaznamovala epidemija bolezni covid-19. Tudi pri Pod črto smo spomladi precej časa namenili analiziranju razvoja epidemije v Sloveniji. Bili smo prvi medij, ki je podal pravilne in relevantne ocene o razvoju epidemije pri nas. Ob tem pa smo pripravili tudi več obsežnih preiskav z namenom doseganja dolgoročnega učinka v družbi.

Preiskovali smo, kako so se v razvojnih centrih izgubili milijoni, zaključili smo obširno dvoletno preiskavo o medijskem lastništvu v Sloveniji, preiskali smo primer Marina – najbolj zloglasen bordel pri nas, če izpostavimo samo tri najbolj obsežne preiskave.

Celoten pregled tem, člankov in podkastov, ki smo jih objavili v letu 2020, smo pripravili tukaj.

Pomembnost našega dela ste prepoznali tudi bralke in bralci. Vsaj tako sklepamo po rekordni višini donacij, ki ste nam jih namenili za delovanje v lanskem letu. Teh je bilo skupno za kar 23.118 evrov. V celotnem obdobju delovanja medija Pod črto smo od bralcev dobili že za več kot 120.000 evrov donacij.

Za vašo podporo, s katero podpirate preiskovalno novinarstvo, se vam najlepše zahvaljujemo!

Za vas smo zbrali sedem najpomembnejših sprememb na bolje v letu 2020 na področjih, ki jih pokrivamo, in tri, ki bi se morale po našem mnenju čim prej zgoditi.

7 sprememb na bolje:

1) Izogibanje plačilu davkov: učinkovitost finančne uprave pri izterjavi iznajdljivih davčnih skrivačev

Leta 2019 smo v okviru projekta »Pogrebniki podjetij« opisali priljubljene načine izogibanja plačilu davka, ki jih uporabljajo nepošteni podjetniki ali posamezniki. Ti premoženje navidezno prenesejo v last tujcev, ki jih državni organi nato ne morejo izslediti in nato izterjati denarja za poplačilo davka.

Finančna uprava nam je zagotovila, da je danes veliko bolj učinkovita v boju z njimi. Naša analiza iz lanskega leta kaže, da je finančna uprava res pridobila nova pooblastila in kadre za preganjanje davčnih skrivačev. Analiza je pokazala tudi, da finančni inšpektorji ta pooblastila tudi uporabljajo. Neplačan davek poskušajo izterjati hitreje. Obenem tudi hitreje blokirajo sredstva podjetij, če zaznajo sum, da bi se podjetje s prenosom premoženja poskušalo izogniti poplačilu davka.

Ob tem je treba opozoriti, da na FURS sistematično ne spremljajo, kako učinkoviti so inšpektorji pri uporabi teh pooblastil. Prostor za izboljšave delovanja finančne uprave tako še obstaja.

2) Pogrebniki podjetij: pravnomočna obsodba pogrebnice podjetij Barbare Podlogar

Barbara Podlogar (desno spredaj). Foto: Robert Balen/Večer

Tudi naslednja sprememba se veže na pogrebnike podjetij. Barbari Podlogar, ključni operativki v mreži Orion, je vrhovno sodišče lani jeseni potrdilo kazen dobrih treh let zapora zaradi skoraj milijonskega oškodovanja javnega podjetja Elektrooptika.

Mreža Orion je v preteklih letih poskrbela za umik več milijonov evrov vrednega premoženja pred upniki. Na dokončno obsodbo Barbare Podlogar smo morali čakati več kot desetletje od pričetkov njenega delovanja na področju skrivanja premoženja pred upniki. Njeno vpletenost v to dejavnost smo v letu 2019 predstavili v seriji člankov o pogrebnikih podjetij.

Podlogar je bila lani nepravnomočno obsojena še na dodatno leto dni zapora zaradi pomoči pri oškodovanju upnikov mariborskega podjetja Inometal. Med oškodovanimi so bili tudi delavci, ki so se morali pod nosom obrisati za neizplačane plače. Tudi primer Inometala smo predlani podrobno preiskali pri Pod črto.

3) Sistemske spremembe pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcije

Na področju pregona gospodarskega kriminala in korupcije so se zgodile tudi sistemske spremembe na bolje.

Pri Pod črto že vrsto let opozarjamo na neučinkovitost sodnih preiskav pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcije. Gre za nekakšno sojenje pred glavno obravnavo, ki ga velika večina evropskih držav ne pozna ali pa ga je ukinila. Sodne preiskave lahko postopke podaljšajo tudi za več let. V začetku lanskega leta je neučinkovitost sodnih preiskav javno izpostavil tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in se zavzel za njihovo ukinitev.

Pri Pod črto smo v zadnjih letih poročali tudi o več primerih, pri katerih se je tožilec na podlagi sumljivih argumentov in kljub obremenjujočim dokazom odločil za zavržbo ovadbe proti osumljencem kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala in korupcije. Do lani se je lahko tožilec samostojno odločil za ustavitev pregona, ne glede na to, kako trdne dokaze proti osumljencu mu je posredovala policija.

Lani jeseni sprejeta novela zakona o državnem tožilstvu je uvedla tudi obveznost sopodpisa vodje tožilstva pri odstopu tožilcev od pregona kaznivih dejanj, za katera je zagrožena kazen vsaj treh let zapora. Kaj to točno pomeni? Po novem bo moral tožilec za ustavitev pregona pri resnejših kaznivih dejanjih dobiti privolitev vodje tožilstva, na katerem deluje.

4) Medijsko lastništvo: članki Pod črto o medijih podlaga za parlamentarno razpravo in poročilo Sveta Evrope

Ilustracije: Matija Medved, oblikovanje: Metod Blejec

V letih 2019 in 2020 smo objavili serijo člankov o vplivu lastnikov na poročanje slovenskih medijev. Razkrili smo sporen vpliv županov na občinske medije; problem skritega lastništva tednika Mladina; vpliv stranke SDS na medije v njeni lasti; vpliv lastnikov dnevnih časopisov na novinarje, ki pišejo za te časopise; in razgrnili delovanje medijskega imperija Martina Odlazka.

Naši članki o delovanju medijev pod nadzorom stranke SDS so bili strokovna podlaga za lansko razpravo na to temo na odboru za kulturo državnega zbora. V člankih smo razkrili lastniške povezave stranke z več slovenskimi mediji, na sto tisoče evrov dolgov teh medijev in kako ti mediji s pogosto zavajajočim ali celo lažnivim poročanjem propagirajo stranko SDS.

Naše ugotovitve o medijskem sistemu v Sloveniji so v poročilu o stanju medijev pri nas povzeli tudi pri Svetu Evrope. Pri pripravi poročila sta sodelovala tudi novinar Pod črto Lenart J. Kučić in članica sveta zavoda Pod črto Sandra Bašić Hrvatin.

5) Vladavina prava: Evropska komisija z enakimi ugotovitvami kot Pod črto

Evropska komisija je v okviru ocenjevanja stanja vladavine prava v svojem poročilu o Sloveniji prišla do enakih ugotovitev kot Pod črto.

Pri komisiji so lani jeseni opozorili, da preiskave korupcije in gospodarskih kaznivih dejanj trajajo predolgo in so pogosto neuspešne. Slovenija ima težave tudi na področju pluralnosti medijev. Pri Pod črto že vrsto let opozarjamo na neučinkovite policijske preiskave, počasno delovanje tožilstva in vprašljivo učinkovitost sojenja na področju gospodarskega kriminala. Prav tako smo v naši temi o medijskem lastništvu podrobno opisali težave s skritim lastništvom in političnim vplivom v slovenskih medijih.

6) Primer Avioprojekt: obsodba nepremičninskega mogotca Aleksandra Jančarja

Primer Avioprojekt. Podatki: Anže Voh Boštic, oblikovanje: Metod Blejec

Lani jeseni je bil – zaenkrat še nepravnomočno – obsojen tudi celjski nepremičninar Aleksander Jančar. Zaradi zlorabe položaja kot lastnik in direktor podjetja Avioprojekt je bil obsojen na tri leta pogojne zaporne kazni in denarno kazen v višini skoraj milijona evrov.

Vlogo Avioprojekta v spornih poslih z jeseniško bolnišnico smo pri Pod črto preiskali že leta 2019. Avioprojekt je za gradnjo garažne hiše ob bolnišnici od Hypo Leasinga pridobil več kot sedem milijonov evrov, porabil pa le 2,5 milijona. Ostali znesek je izginil neznano kam. Sodni dokumenti pa so razkrili, da je najmanj pol milijona teh sredstev končalo na Jančarjevem bančnem računu.

7) Razvojni centri: hišne preiskave v razvojnem centru Savinja Žalec

Razvojni centri: RC IKT Žalec (podatki: Anže Voh Boštic, oblikovanje: Metod Blejec)

Policisti so konec oktobra lani opravili hišne preiskave v razvojnem centru Savinja Žalec zaradi suma goljufije z evropskimi sredstvi. Odgovorne v razvojnem centru sumijo, da so nezakonito pridobili 2,7 milijona evrov javnih sredstev. Sporne posle razvojnega centra Savinja smo v okviru projekta »Razvojni centri slovenskega gospodarstva« že v začetku julija lani razkrili pri Pod črto.

Za razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologi je RC IKT Savinja Žalec leta 2011 dobil osem milijonov evrov javnih subvencij. Razkrili smo, kako so z domnevno navideznim odkupom programske opreme uspeli najprej pridobiti omenjenega 2,7 milijona evrov javnih sredstev. Nato pa so ta sredstva kanalizirali v podjetje, ki je solastnik razvojnega centra.

Tri spremembe na bolje, ki bi se morale zgoditi:

1) Sporen vpliv lastnikov na poročanje medijev v njihovi lasti

Parlamentarna razprava o medijih pod nadzorom stranke SDS in poročilo Sveta Evrope o medijih v Sloveniji sta dober prvi korak pri doseganju sprememb na bolje na področju vpliva lastnikov na poročanje medijev v Sloveniji.

Nujni pa so tudi nadaljnji koraki. Spremembe so potrebne na področju občinskih medijev, ki se financirajo z davkoplačevalskim denarjem, župani pa jih uporabljajo za lastno politično propagando. Zagotoviti je treba tudi javno objavo končnih lastnikov vseh medijev v Sloveniji. Treba je sprejeti ukrepe za preprečevanje sistematičnega širjenja laži in politične propagande v medijih, kot to počnejo revija, radio, televizija in spletni portali pod nadzorom stranke SDS.

Preprečiti je treba tudi pritiske na novinarje, ki delajo za slovenske dnevne časopise. Ugotovili smo, da časopisi o morebitnih spornih poslih, v katere so vpleteni njihovi lastniki, poročajo manj pogosto in tudi manj objektivno. Prav tako smo poiskali več primerov, ko časopisi niso nepristransko in kritično poročali o poslovnih partnerjih svojega lastnika, med katerimi so bili tudi nekateri najbolj vplivni posamezniki v državi. Lastnik je namreč novinarjem v primeru negativnega poročanja grozil z izgubo bonitet ali celo izgubo službe. Takšna cenzura pomeni, da je javnost slabše seznanjena z njihovim početjem.

Področje lastništva medijev v Sloveniji bi bilo treba urediti sistematično in čimbolj transparentno, z aktivno vključitvijo stroke, relevantnih sindikatov, društev in novinarjev samih. Problem pa je, da ima politika na področju medijev svoje interese. Kam to lahko vodi, smo pokazali pri analizi madžarskega medijskega modela.

2) Nadaljnje izboljšave pri pregonu gospodarskega kriminala in korupcije ter zagotavljanju zakonitega delovanja policije

Ilustracija: Metod Blejec

Kot smo opisali zgoraj, smo bili v preteklem letu priča nekaterim novim postopkom in obsodbam v primerih gospodarskega kriminala. A to ni dovolj. Preiskovanje takšnih primerov na policiji še kar poteka prepočasi. Obenem si tožilci za odločitev o nadaljevanju ali ustavitvi pregona po dobljeni policijski ovadbi v posameznih primerih vzamejo mesece, če ne celo leto dni časa. Obstoj sodnih preiskav postopke dodatno podaljša za leto ali dve.

Lani smo obenem razkrili nove primere nezakonitega delovanja policije, zaradi česar nato padajo postopki na sodiščih. Razkrili smo, da policisti ob meji z Avstrijo, Italijo in Madžarsko nezakonito pregledujejo avtomobile in osebe, za katere sumijo, da so prestopili državno mejo.

V primeru kazenskega postopka proti vpletenim v delovanje najbolj zloglasnega bordela pri nas, kluba Marina, pa je zaradi nezakonitega delovanja policije sodišče izločilo nekatere ključne dokaze v postopku. Zaradi tega bodo na prostost odkorakali trije romunski zvodniki, ki so Marini priskrbeli ženske, ki so bile vključene v prostitucijo v klubu, in bili osumljeni trgovine z ljudmi.

Policija, tožilstvo, sodišča in pravosodno ministrstvo morajo nadaljevati z reformami na področju svojega dela. Te reforme morajo zagotoviti zakonitost delovanja policije, obenem pa bistveno pohitriti kazenske postopke v primeru gospodarskega kriminala in korupcije. Ti postopki se v Sloveniji praviloma vlečejo tudi po deset let in več.

3) Terjanje odgovornosti od najvišjih političnih predstavnikov

Ilustracija: Metod Blejec

Predsednik slovenske vlade Janez Janša ne zna prepričljivo pojasniti izvora svojega premoženja. Notranji minister Aleš Hojs je pred prevzemom te funkcije vodil medij Nova24TV, ki z lažmi in insinuacijami napada nasprotnike stranke SDS in širi politično propagando v prid te stranke. Tudi generalni sekretar vlade Božo Predalič je nekdanji direktor v sistemu medijev pod vplivom stranke SDS. Državni sekretar na notranjem ministrstvu je Franc Kangler, za katerega je vrhovno sodišče nedvoumno ugotovilo, da je pri zaposlitvi svoje strankarske kolegice na občini ravnal koruptivno.

Mesto župana Ljubljane še kar zaseda Zoran Janković, ki je po policijskih prisluhih sodeč izrabil svojo funkcijo za ureditev zaposlitve v občinskem podjetju Lekarna Ljubljana v zameno za spolne usluge. Kot obtoženec se zagovarja še v več drugih sodnih postopkih.

Stranke trenutne vladne koalicije ne vidijo težave pri sodelovanju s kadri SDS, obremenjenimi s spornim delovanjem. Prebivalci Ljubljane so na zadnjih volitvah kljub znanim dejstvom o načinu njegovega delovanja za župana spet izvolili Jankovića.

Slovenski pravosodni sistem se ne zna soočiti s pregonom kaznivih dejanj, v katera so vpleteni politiki na visokih položajih. Kazenski postopki trajajo več kot deset let, na koncu pa zaradi postopkovnih napak ali pomanjkanja dokazov padejo na sodišču.

Velik del volivcev je na volitvah s svojim glasom še vedno pripravljen podpreti kandidate, ki so vpleteni v sporne posle.

Vodilni, vpleteni v sporne posle ali celo kazniva dejanja, so resen problem na vseh področjih razvoja slovenske družbe. Za svoja dejanja namreč ne prevzemajo odgovornosti. Spornemu delovanju navkljub še dalje upravljajo s pomembnimi javnimi institucijami, sprejemajo zakonodajo in bdijo nad porabo javnih sredstev. Dokler od njih kot volivci in družba ne bomo zahtevali, da sestopijo z oblasti, oziroma jim mandata ne bomo podelili, bo družbeni napredek močno otežen, če že ne nemogoč.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Spremembe na bolje

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: O Pod Črto

Kaj, kako in zakaj delamo na Pod črto.

41 prispevkov

Hvala, ker ste bili v 2020 z nami: pregled najpomembnejših tem

Kaj smo z vašo pomočjo preiskali v iztekajočem se letu? …

Tema: O Pod Črto
Sporočilo uredništva,

Kdaj, če ne zdaj: pridruži se in podpri spremembe na bolje v 2021

Naše delo omogočate bralci in donatorji. Za preiskovalno delo v letu 2021 potrebujemo vašo podporo. Pridruži se kampanji #podpri2021 in …

Tema: O Pod Črto
Sporočilo uredništva,

1 komentar

Bogdan Kranjc 3. 3. 2021, 21.09

Res naši tajkuni so nedotakljivi mene zanima kako lahko prevzameš podjetje brez svojega denarja v žepu tisti ki to razume naj pove vsem da začnemo kupovati kar je še ostalo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno