Primer Marina: napake policije kot podlaga za politične obračune (3. del)

Policisti so po mnenju sodišča v primeru Marina naredili več napak. Pri stranki SDS to izkoriščajo za političen obračun s policijo.

Ilustracija: Una Rebić

Preberite prvi in drugi del preiskave o klubu Marina

Klub Marina je bil v letu 2016 poslovno zelo uspešen. Na mesec je zabeležil tudi po več kot 5000 moških obiskovalcev in več kot 400.000 evrov prihodka.

Ta uspeh pa je povzročil skrb pri konkurenci – natančneje pri avstrijskemu klubu Wellcum v bližini Beljaka. Wellcum, v katerem z vednostjo avstrijskih oblasti poteka prodaja spolnih storitev, naj bi zaradi Marine izgubil okoli dve tretjini obiska.

Sodeč po policijski dokumentaciji, so se pri Wellcumu odločili za ukrepanje. Eden izmed direktorjev Wellcuma se je v ta namen obrnil na svojega prijatelja, ki je imel zveze v Sloveniji in dovoljšnje znanje slovenščine. Ta prijatelj se je oglasil na policijski postaji v Kranju in prijavil domnevno zlorabo prostitucije v Marini. Policistom je izročil tudi določeno dokumentacijo o delovanju kluba.

Ta prijava ni bila edina. Kot smo omenili v prvem članku, so prijavo proti svojim zvodnikom v Italiji že leta 2015 podale tri ženske, ki so bile vključene v prostitucijo v klubu Marina. Na klub pa so policiste opozarjali tudi nekateri okoliški prebivalci.

Policija je delovanje Marine pričela intenzivno raziskovati konec leta 2017. Takrat so pri policiji angažirali tajne sodelavce, ki so zbirali informacije o delovanju kluba in o družbi romunskih zvodnikov, ki so nadzorovali nekatere ženske v klubu. Kmalu za tem je sledilo tudi prestrezanje telefonske komunikacije osumljencev.

Toda zaradi napak policije pri preiskovanju Marine tožilstvu zdaj grozi izključitev nekaterih ključnih dokazov v sodnem postopku proti obtožencem. Koprsko okrožno sodišče je namreč razsodilo, da so bili dokazi, ki obremenjujejo predvsem romunske zvodnike, pridobljeni na nezakonit način. Če bo ta sklep potrdilo tudi višje sodišče, bodo romunski zvodniki najverjetneje oproščeni.

Izločitev dokazov je postala tudi politična tema. Vodilni na notranjem ministrstvu iz kvote stranke SDS odločitev sodišča uporabljajo za politične napade na opozicijo in z njimi upravičujejo posege v delovanje nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Kako je prišlo do tega?

Zvodniki tajnim sodelavcem policije ponujajo vstop v trgovino z ljudmi

Policisti so na Marino postali pozorni praktično že takoj po njenem odprtju avgusta 2014. Z zbiranjem informacij o delovanju kluba so se takrat ukvarjali lokalni policisti postaje za izravnalne ukrepe Nova Gorica. Ti so v okviru policijskih kontrol ob italijanski meji in obiskov hotela ob klubu Marina med drugim opravljali pogovore z romunskimi zvodniki in ženskami, ki so bile vključene v prostitucijo. Policisti so že takrat dobili določene informacije o načinu dela v Marini.

Sodeč po pridobljeni dokumentaciji se je osredotočena policijska preiskava kluba Marina pričela novembra 2017, ko je začel zadevo preiskovati nacionalni preiskovalni urad (NPU). Angažirali so tajne policijske sodelavce. Na primeru je delalo več teh sodelavcev – eden izmed njih je bil celo romunski državljan, ki je zaradi znanja jezika slovenskim kolegom pomagal pri preiskavi. Angažma slednjega je policistom omogočil neposreden dostop do romunskih zvodnikov.

V začetku leta 2018 je policija pričela prestrezati tudi telefonsko komunikacijo osumljenih. Osredotočili so se na komunikacijo med glavnimi obtoženci v zadevi Marina: Sergejem Racmanom, Jožetom Kojcem in Dejanom Šurbkom, ki so priskrbeli denarna sredstva za vzpostavitev kluba in bili njegovi lastniki; ter Vesno Ternovec, ki je vodila dnevno poslovanje Marine. Prisluškovali so tudi pogovorom romunskih zvodnikov in nekaterih receptork v klubu.

Policija je tako pridobila podrobnejši vpogled v delovanje Marine. Ženske, ki so bile vključene v prostitucijo, so tajnim policijskim sodelavcem ob obisku kluba povedale več podrobnosti o Marini, o njihovem odnosu z zvodniki in o lastnih življenjskih situacijah. Razložile so jim tudi sistem kaznovanja v klubu, če niso bile strankam na voljo na vnaprej določene dni oziroma niso bile prisotne 12 ur na dan.

Zvodniki so policijskim sodelavcem podrobno opisali način dela z ženskami, ki so bile vključene v prostitucijo, in njihovo dogovarjanje z odgovornimi v Marini. Eden izmed zvodnikov je policijskemu sodelavcu celo ponudil, da mu lahko priskrbi romunska dekleta, če bi ga zanimalo ukvarjanje s prostitucijo. Zvodnik je policijskemu sodelavcu pojasnil, da so romunske ženske najboljše za prostitucijo, saj so do strank poslušne in jim dajejo občutek, da tudi same uživajo v spolnem odnosu.

Zvodniki so ženskam iz Romunije uredili prihod v Slovenijo in bivanje na območju Nove Gorice. Pogosto so bile ženske uradno žene ali partnerice zvodnikov, kar je ena izmed pogostih metod trgovcev z ljudmi. V imenu svojih zvodnikov so kontrolirale tudi nekatere druge ženske, ki so bile vključene v prostitucijo v Marini.

Tajni policijski sodelavci so bili ključni pri razkritju delovanja romunskih zvodnikov. Tožilstvo je trgovine z ljudmi obtožilo tri Romune: Mariana-Adriana Serbana, Aurela Donosa in Raja Stoico.

Iz policijskih prisluhov zvodnikom izhaja tudi, da zvodniki niso nadzorovali le svojih žen oziroma uradnih partnerk. Lahko so priskrbeli večje število žensk za prostitucijo. Konec leta 2018 se je namreč Serban z lastnikoma nekega objekta na območju Sežane dogovarjal, da bi odprli lastni bordel. Serban bi bordelu priskrbel 12 žensk. Po lastnih besedah je želel priskrbeti takšne ženske, katerim se lahko »komandira« oziroma ukazuje, in ne takšnih, ki delajo, kakor same hočejo.

Racija: 150 policistov v Marini

V letu 2018 so se medtem v Marini soočali s težavami, ki jih je s seboj prinesla razvpitost kluba. Zaradi vedno večje količine dela je bila po mnenju enega od zaposlenih v Marini vodja kluba Vesna Ternovec sredi leta 2018 na robu psihičnega zloma. Večina slovenskih bank Dejanu Šurbku in Jožetu Kojcu zaradi medijskih objav o Marini in povezav z davčnimi oazami ni več želela dajati posojil. Njunih težav pa tu ni bilo konec.

Policija je racijo v klubu Marina izvedla 23. januarja 2019. V njej je sodelovalo okoli 150 preiskovalcev, kriminalistov in policistov. Opravili so hišno preiskavo v klubu Marina in pripadajočem hotelu ob klubu. Med akcijo so zasegli tudi mobilne telefone in računalnike nekaterih obtoženih.

Le šest mesecev pozneje, julija 2019, so tožilci vložili obtožnico v primeru Marina. V njej so različnih kaznivih dejanj obtožili kar 18 oseb. Vodje združbe – Sergeja Racmana, Jožeta Kojca, Dejana Šurbka in Vesno Ternovec – so obtožili zlorabe prostitucije z izkoriščanjem vsaj 413 žensk. Tri romunske zvodnike so obtožili trgovine z ljudmi. Obtožene so še receptorke in nekateri ostali zaposleni v Marini ter taksist, ki je prevažal prostitutke na delo. Nekatere izmed obtoženih preganjajo tudi zaradi preprodaje drog.

Sojenje v primeru Marina se je na koprskem okrožnem sodišču pričelo decembra 2019.

Ob pričetku sojenja so zagovorniki obtoženih podali predloge za izločitev policijskih dokazov iz sodnega postopka. Koprsko sodišče je letos poleti deloma odobrilo predlog zagovornikov in iz sojenja izločilo dokaze, ki bremenijo predvsem romunske zvodnike. Izločitev dokazov še ni pravnomočna.

Tisti dokazi, ki jih je sodišče izločilo, pa kažejo na dolgotrajno nezakonito delovanje policije pri preiskovanju primera Marina.

Notranjost kluba Marina. Foto: Facebook

Vzroki za izločitev dokazov različni

Sodišče je nepravnomočno izločilo štiri sklope dokazov: zapiske pogovorov, ki so jih novogoriški policisti v sklopu obmejnih kontrol opravili z romunskimi zvodniki in ženskami, ki so bile vključene v prostitucijo; komunikacijo med nekaterimi osumljenci in njihovimi odvetniki, ki jo je med preiskavo zasegla policija; del dokazov, zbranih v hišni preiskavi Marine; in dokaze proti romunskim zvodnikom, ki so jih pridobili tajni policijski sodelavci.

Vzroki za izločitev teh dokazov so različni. Poglejmo najprej pogovore obmejnih policistov z zvodniki in ženskami, ki so bile vključene v prostitucijo. Od odprtja Marine dalje se je na območju Nove Gorice pojavilo večje število romunskih državljanov. Policisti so jih ustavljali in spraševali, kaj počnejo v Sloveniji. Pogovarjali so se tudi z nekaterimi ženskami iz Romunije, ki so jim povedale, da se ukvarjajo s prostitucijo. Policisti so o teh pogovorih pisali zaznamke, ki so del dokaznega gradiva v postopku.

Vendar so pri tem policisti naredili strokovno napako. V času pogovorov so policisti že imeli razloge za sum, da se romunski državljani ukvarjajo s trgovino z ljudmi oziroma zlorabo prostitucije. Zaradi tega bi jih policisti morali pred vsakim razgovorom seznaniti, da so osumljeni teh dejanj, je v sklepu o izločitvi dokazov zapisalo sodišče. Slovenska ustava namreč prepoveduje vsakršno policijsko zasliševanje oseb, ki jih sumijo kaznivega dejanja, če policija ob tem te osebe ne seznani, česa je osumljena. Ker policisti Romunov niso seznanili, da jih sumijo izvrševanja kaznivih dejanj, so bili vsi zapiski pogovorov s sojenja izločeni kot nezakonit dokaz.

V drugem sklopu izločenih dokazov je komunikacija osumljencev z odvetniki. Gre za komunikacijo, ki po zakonu uživa posebno zaščito. Policija lahko komunikacijo med strankami in njihovimi odvetniki prestreza in obdeluje le v izjemnih primerih – na primer takrat, ko sta tako stranka kot njen odvetnik osumljena, da sta storila neko kaznivo dejanje. Ker pogoji za obdelavo komunikacije med obtoženci in odvetniki v primeru Marina niso bili izpolnjeni, je to komunikacijo sodišče prav tako izločilo iz postopka kot nezakonit dokaz.

Tretji sklop izločenih dokazov predstavljajo nekateri dokazi, pridobljeni v hišni preiskavi Marine. Sodišče je policistom dovolilo preiskavo kluba Marina. Ni pa jim odobrilo preiskave garderobnih omaric, ki so jih uporabljale ženske, ki so bile vključene v prostitucijo v klubu, niti hotelskih sob ob klubu, v katerih so bivale nekatere od teh žensk. Namesto da bi policisti naknadno zaprosili za novo odredbo za preiskavo omaric in sob, so te preiskali kar na lastno pest. Sodišče je zato dokaze, zbrane v sobah in omaricah, označilo za nezakonite in jih izločilo iz sodnega postopka. Gre predvsem za fotografije hotelskih sob in večje vsote gotovine, ki so jih policisti našli v nekaterih omaricah.

Največjo težavo pa bo najverjetneje povzročila morebitna izločitev četrtega sklopa dokazov, zbranih s tajnim delovanjem policijskih sodelavcev. Kot smo opisali, je več tajnih policijskih sodelavcev med več kot enoletno preiskave navezalo stike z romunskimi zvodniki. Slednji pa so bili precej odkriti pri pojasnjevanju svojega početja v Sloveniji. Toda tajni policijski sodelavci so pričeli tri romunske zvodnike preiskovati brez za to potrebnih odredb tožilstva. Med preiskavo so sicer policijski sodelavci pridobili dokaze proti zvodnikom, na podlagi teh dokazov pa naknadno še tožilske odredbe za tajno delovanje. Toda, ker so svojo tajno delovanje pričeli brez ustreznih odredb, je sodišče vse tajno zbrane dokaze proti zvodnikom označilo kot nezakonite in jih izločilo iz sojenja.

V kolikšni meri bo morebitna izločitev dokazov vplivala na postopek proti Slovencem, ki so vodili Marino, še ni jasno. Jasno pa je, da bo v primeru dokončne izločitve dokazov tožilstvo ostalo praktično brez dokazov proti romunskim zvodnikom.

Policija: tajni sodelavci so delovali zakonito

Na policijo smo se obrnili z vprašanji, kako so se lahko zgodile napake v policijski preiskavi in ali bo zanje kdo odgovarjal. Po ugotovitvah sodišča je tajne policijske sodelavce v primeru Marina vodil kriminalist NPU Zdravko Cindrič. Zato smo policijo prosili tudi za komentar delovanja Zdravka Cindriča.

Z Generalne policijske uprave so nam zatrdili, da so vse dokaze v primeru Marina pridobili zakonito. V odgovoru na naša vprašanja so zapisali, da so vse osebe pravočasno seznanili, da so osumljenci kaznivih dejanj. Glede komunikacije obtožencev z odvetniki so na policiji zatrdili, da ti odvetniki obtožencev takrat niso uradno zastopali. Zato ta komunikacija ni nezakonit dokaz v postopku. Tudi hišna preiskava je bila po mnenju policije izvedena v skladu s sodno odredbo. Ta naj bi dovoljevala tudi preiskavo hotelskih sob in garderobnih omaric v klubu. Na policiji menijo tudi, da so tajni sodelavci tudi pri pridobivanju dokazov od romunskih zvodnikov ravnali zakonito.

Glede koordinatorja preiskave Zdravka Cindriča so na Generalni policijski upravi zapisali, da Cindrič ni vodil preiskave primera Marina. Bil naj bi le »eden od sodelujočih« kriminalistov v preiskavi.

Koprsko sodišče v sklepu o izločitvi dokazov sicer navaja, da je bil Cindrič koordinator policijske preiskave. Tajni policijski sodelavci so sodišču povedali, da so delali »po natančnih navodilih Zdravka Cindriča, koordinatorja policijske preiskave, in drugega kriminalista, ki je preiskavo z njim vodil,« kot je v sklepu zapisalo sodišče. Tudi v obtožnici je Cindrič naveden kot koordinator zadeve Marina.

Napake v postopku kot orodje pritiska na policijo

Sojenje v primeru Marina trenutno stoji. Tožilstvo in zagovorniki obtožencev namreč čakajo na odločitev višjega sodišča o izločitvi dokazov v postopku.

Vmes pa se je v primer Marina vmešala tudi politika. Eden izmed obtoženih, Jože Kojc, je namreč sklep o izločitvi dokazov letos poleti posredoval Francu Kanglerju. Kangler je nekdanji kriminalist, župan Maribora, trenutno pa zaseda mesto državnega sekretarja na notranjem ministrstvu.

Kangler je na podlagi Kojčevega dopisa na generalnega direktorja policije Andreja Juriča naslovil dopis z zahtevo po ukrepanju, so na podlagi pridobljenih dokumentov v začetku septembra razkrili v oddaji Tarča. V dopisu je Kangler zapisal, da pričakuje Juričevo ukrepanje proti kriminalistom NPU, ki so preiskovali primer Marina. Še več, Kangler je zapisal, da pričakuje, da bo Jurič omenjene policiste ovadil specializiranemu državnemu tožilstvu.

Za oddajo Tarča je Kangler povedal, da je s svojimi dopisi le izpolnil svojo dolžnost. Povedal je še, da Kojca pozna, saj ga po Kanglerjevem zatrjevanju pozna »pol slovenske policije«. Tako naj bi bilo, ker je bil Kojc včasih policist.

Kangler primer Marina uporablja tudi v polemikah s svojimi političnimi nasprotniki. Že v začetku septembra se je na družbenem omrežju Twitter sporekel s poslancem SD Matjažem Nemcem, ko mu je slednji očital napade na neodvisnost pravosodja in policije. Kot argument za svoje vmešavanje v delo policije Kangler navaja prav sporno delo policije v primeru Marina.

Francu Kanglerju je sicer vrhovno sodišče leta 2018 dokazalo korupcijo. Kot so sodniki zapisali v sodbi, je Kangler kot župan Maribora nedvomno ravnal koruptivno, ko je pred leti poskrbel za nezakonito zaposlitev svoje takratne strankarske kolegice in zasebne prijateljice Astrid Bah na mariborskem stanovanjskem skladu.

Vrhovni sodniki so Kanglerju kljub temu odpravili pogojno obsodbo v tej zadevi. Vzrok so bili prav nedopustni dokazi. Policija oziroma tožilstvo sta namreč po ugotovitvi sodišča zamudila rok, v katerem še lahko v kazenskem postopku uporabita izsledke policijskih prisluhov. Ti so bili ključen dokaz proti Kanglerju.

Vrhovno sodišče je torej potrdilo dejansko krivdo Kanglerja. Sodbo je razveljavilo zaradi prekoračitve roka za hranjenje posnetkov telefonskih pogovorov, in ne zato, ker je Kangler dejansko nedolžen.

Jože Kojc. Foto: Andrej Petelinšek/Večer

Klub Marina: zapleten primer z daljnosežnimi posledicami

Prostitucija v klubu Marina, policijsko preiskovanje primera in vključitev politike v policijske postopke bodo imeli na ta področja daljnosežne posledice.

Na področju kazenske zakonodaje primer odpira vprašanje, kaj je pravzaprav kaznivo dejanje zlorabe prostitucije. Vodje kluba Marina žensk v prostitucijo niso silili s fizičnim nasiljem. Namesto tega so izkoristili njihov ekonomski položaj. V primeru neprihoda na delo ali odhod z dela pred koncem 12-urne izmene so ženskam, vključenim v prostitucijo, dajali črne pike. Po treh ali štirih črnih pikah so jim prepovedali nadaljnje delo v klubu – s tem pa jim povzročili izgubo dohodka in morebitno jezo njihovih zvodnikov. Obenem so na račun prostitucije tudi služili, a ne na način, da bi ženskam, ki so bile v klubu Marina vključene v prostitucijo, pobirali nek določen del zaslužka od njihovega dela. Zaračunavali so jim le vstopnino za vstop v klub. Celoten sistem je bil že od začetka vzpostavljen z namenom prikritja njihove aktivnega sodelovanja v prostituciji.

Bo sodišče te okoliščine prepoznalo kot kaznivo dejanje zlorabe prostitucije? Glede na policijske dokaze ni dvoma, da so se vodje Marine zavedali odvisnosti prostitutk od zvodnikov in da so se zavedali moči ekonomske prisile v prostitucijo. A sodišče bi vseeno lahko zavzelo stališče, da obtoženci niso ravnali kaznivo, ker ženskam niso fizično preprečevali tega, da bi zapustile klub. S tega vidika bo sojenje v primeru Marina najverjetneje prelomno.

Drugo vprašanje je morebitna oprostitev romunskih zvodnikov v zadevi zaradi nezakonitega zbiranja dokazov policije. Oprostitev zvodnikov bi bila še en signal žrtvam trgovine z ljudmi, da so si same krive za svoj položaj. To pa zelo oteži okrevanje žrtev trgovine z ljudmi, je za Pod črto opozorilo Društvo Ključ za pomoč žrtvam s trgovine z ljudmi. Prav tako takšni padli postopki nimajo odvračalnega učinka za vse tiste, ki se oziroma se imajo namen ukvarjati s trgovino z ljudmi oziroma zlorabo prostitucije, so še povedali v društvu.

Tretje vprašanje je, kakšne posledice bo imel primer Marina na delovanje NPU in policije širše. Policija trenutno zagotavlja, da so preiskovalci v primeru Marina delovali zakonito. Če bo višje sodišče odobrilo izločitev dokazov zaradi napak policije, bodo morali v policiji narediti analizo, kako je lahko prišlo do takšnih napak v primeru Marina, kdo je bil zanje odgovoren in kako preprečiti bodoče nezakonito delovanje policistov. Vprašanje pa je, ali bodo v policiji pripravljeni iskati odgovornost in odpraviti napake pri svojem delu.

Četrto vprašanje je vprašanje političnih implikacij primera Marina. Trenutna vladajoča koalicija pod vodstvom stranke SDS pripravlja velike spremembe na področju policije in regulatornih organov. Mediji pod okriljem stranke SDS v svojih člankih napadajo nekatere kriminaliste NPU, ki jim bodisi niso po godu bodisi so preiskovali osebe člane stranke ali osebe blizu stranke SDS. V kratkem obdobju vladanja stranke SDS sta odšla dva direktorja policije in trije direktorji NPU. Za napade na policijo pa med drugim uporabljajo tudi (še nepravnomočno) nezakonito delovanje policije v primeru Marina. Opozarjanje na napake policistov je seveda upravičeno. A napade na policijo v primeru vladajoče koalicije vodi oseba, za katero je vrhovno sodišče spoznalo, da je v preteklosti ravnala koruptivno.

Za komentar primera Marine smo se prek njihovih zagovornikov obrnili na Sergeja Racmana, Jožeta Kojca, Dejana Šurbka in Vesno Trnovec. Odgovorov prvih treh nismo dobili. Zagovornica Vesne Trnovec pa nam je sporočila, da Trnovec komentarja ne bo podala. Je pa Jože Kojc po poročanju medijev na predobravnalnem naroku v primeru Marina na sodišču povedal, da naklepno ni storil nobenega kaznivega dejanja in da je »načelen človek z visokimi moralnimi vrednotami«. Zagovornik Dejana Šurbka pa je povedal, da žensk v Marini ni nihče silil v prostitucijo oziroma jih nadzoroval.

Sodelujoči pri preiskavi:

Avtor člankov: Anže Voh Boštic

Urednica: Taja Topolovec

Preverjanje dejstev: Lenart J. Kučić, Ana Gabrovec, Taja Topolovec

Lektura: Ana Bogataj

Ilustracije: Una Rebić

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Franc Kangler #Klub Marina #Sergej Racman

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Kriminal

S pomočjo podatkov policije in reportaž s terena analiziramo kriminal v Sloveniji.

73 prispevkov

Primer Avioprojekt: Aleksandru Jančarju tri leta pogojno in milijonska kazen

Celjski nepremičninar in nekdanji lastnik Avioprojekta je obsojen zaradi zlorabe položaja. Primer smo že lani preiskali pri Pod črto, sedaj …

Tema: Kriminal
Članek,

Primer Marina: najbolj zloglasen bordel v Sloveniji (1. del)

Razkrivamo, kako so trije Slovenci ustanovili klub Marina. Pod imenom »wellness klub« sta se skrivali prostitucija in trgovina z ljudmi.

Tema: Kriminal
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno