Pri Pod črto skušamo naše novinarsko delo čim bolj učinkovito usmeriti v konkretne spremembe na bolje.

Lotevamo se pomembnih vprašanj, ki zadevajo vse nas – podnebnih sprememb, dostopa do osnovnih dobrin, zaščite najranljivejših posameznikov v naši družbi, dostopa do zdravstvene oskrbe, socialne zaščite in transparentnega delovanja demokratičnega sistema ter zlorab porabe javnih sredstev in položajev.

Pri svojem novinarskem delu iščemo odgovore, kaj lahko mi, kot posamezniki in družba, naredimo za to, da bo prihodnost drugačna in kje morajo posredovati odgovorni.

Katere spremembe na bolje so se na področjih, ki jih pokrivamo pri Pod črto, zgodile v letu 2018?

Zbrali smo šest sprememb na bolje, ki so se zgodile v zadnjem letu. Predstavljamo pa tudi štiri teme, ki se spremembe niso zgodile, pa bi se morale čim prej.

Brez podpore bralcev, ki naše preiskovalno delo omogočate z donacijami, naše delo ne bi bilo mogoče. Podprite naše delo v 2019!

Spremembe na bolje:

1. Obtožnica proti kriminalistom v primeru Ornig

Že leta 2016 smo pri Pod črto razkrili vdiranje policijskega informatorja Dejana Orniga v zasebno elektronsko komunikacijo posameznikov. Ornig je po naročilu in s pomočjo kriminalistov med letoma 2012 in 2015 med drugim vdiral v profile posameznikov na Facebooku in Googlu, ki so se njemu ali policiji zdeli sumljivi. Takšno početje je brez odredbe sodišča seveda nezakonito.

Ornig naj bi po lastnih besedah vdrl v komunikacijo vsaj 300 posameznikov. Policija je vseskozi trdila, da je Ornig to počel na lastno pest in da kriminalisti niso vedeli, kako Ornig pridobiva podatke. Zagotavljali so, da so kriminalisti delovali zakonito.

Septembra 2018 pa je posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva, ki je pristojen za preiskovanje sumov kaznivih dejanj policistov, na sodišče podal obtožnico proti kriminalistoma, ki sta sodelovala z Ornigom. Izgovori policije v javnosti, da kriminalista nista vedela, kaj počne Ornig, so se s tem izkazali za neresnične.

2. Manj smrti zaradi možganske kapi v ljubljanskem kliničnem centru

Pri Pod črto že od leta 2016 opozarjamo na  zapostavljanje merjenja in izboljševanja kakovosti našega zdravstvenega sistema. Po oceni zdravstvenega ministrstva zaradi nepotrebnih zdravniških napak v Sloveniji umre do 1000 ljudi letno. Ob tem pa nimamo razvitega sistema, ki bi učinkovito preverjal, kako kakovostni so zdravniki in bolnišnice, ki nas zdravijo.

Tudi ljubljanski klinični center se do nedavnega ni kaj prida ukvarjal s sistematičnim spremljanjem kakovosti, smo leta 2016 ugotovili pri Pod črto. Odločitev, ali bodo spremljali in izboljševali kakovost dela posameznih klinik, je bila povsem odvisna od vodij klinik. Nekateri vodje so temu namenjali več pozornosti, drugi pa manj. Takšne so bile tudi posledice. Pri preprečevanju smrti zaradi srčnega infarkta se je UKC Ljubljana uvrščal med najboljše bolnišnice na svetu. Pri preprečevanju smrti zaradi možganske kapi pa je bil med primerljivimi bolnišnicami med slabšimi.

V letu 2017 so v UKC Ljubljana pričeli namenjati več pozornosti zdravljenju možganske kapi. Smrtnost pacientov so znižali z 18 na slabih 12 odstotkov. To pomeni, da je v letu 2017 možgansko kap preživelo 74 pacientov več kot v letu 2016. Štiriinsedemdeset rešenih življenj več je nedvomno pomemben dosežek UKC Ljubljana. Napredek so dosegli tudi na nekaterih drugih področjih – na primer pri preprečevanju padcev pacientov. V kliničnem centru še obljubljajo, da v zadnjih letih namenjajo več pozornosti sistematičnemu dvigovanju kakovosti pri obravnavi pacientov.

3. Višja socialna pomoč in minimalna plača

V zadnjih letih smo pri Pod črto namenili veliko pozornosti vprašanju revščine v Sloveniji. Med drugim smo ugotavljali, da nizka socialna pomoč samskim osebam v finančni stiski ne omogoči, da bi se spet postavile na lastne noge. Socialna pomoč namreč ne pokrije niti najosnovnejših življenjskih stroškov posameznika. Namesto da bi se tak posameznik izobraževal in si poskušal najti (zakonito) delo, je pogosto zaradi samega preživetja primoran delati na črno.

Državni zbor je letos nato na predlog vlade za slabih sto evrov zvišal mesečno socialno pomoč. Namesto okoli 300 evrov zdaj finančno ogroženi prejemajo 393 evrov socialne pomoči na mesec. To pa je že precej bližje minimalnim življenjskim stroškom, ki so po ocenah ministrstva za delo v letu 2017 znašali 441 evrov. Naslednji korak države bi zdaj moral biti izboljšanje programov za pomoč dolgotrajno brezposelnim.

Pri Pod črto smo opozarjali tudi, da so tik nad pragom revščine ali celo pod njim tudi posamezniki, ki so redno zaposleni, a prejemajo minimalno plačo. Tudi to je državni zbor letos zvišal, in sicer s 638 evrov neto na 667 evrov neto. V letu 2020 bo sledilo dodatno zvišanje na 700 evrov neto.

4. Kazenski postopki proti bogatim in vplivnim

Že nekaj let opozarjamo tudi na neučinkovito delo policije, tožilstva in sodišč pri pregonu gospodarskih kaznivih dejanj in korupcije. Leta 2017 smo objavili kopije kazenskih ovadb proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in pokazali, da je policija naznanila sumov kaznivih dejanj v nekaterih primerih dobila že leta 2010. A zadeve v večini postopkov proti Jankoviću niso še niti na sodišču.

Leta 2018 sta se le začeli dve sojenji Jankoviću – zaradi zahteve po 500.000 evrov donacije Ljubljanskemu gradu od podjetja Gratel in za domnevno goljufanje pri pridobitvi posojila za gradnjo Stožic. Ostali postopki proti Jankoviću sicer še kar čakajo na sodno obravnavo.

Leta 2017 smo poročali tudi o nenavadnih postopkih proti ljubljanskemu poslovnežu Roku Furlanu. Policija je proti Furlanu, ki ga imenujejo tudi ljubljanski kralj betona, do danes vložila že vsaj devet ovadb. Sedem postopkov proti Furlanu je po uradnih dokumentih sodeč že padlo na sodišču. V njih je bil Furlan osumljen goljufij, utaje davkov, tatvine, ponarejanja listin in celo napada na policista. Nekateri postopki so zastarali, pri drugih je tožilstvo odstopilo od pregona. Pri še enem postopku, sumu oškodovanja upnikov, pa je tožilstvo potrebovalo kar leto dni, da je na sodišče vložilo zahtevo za preiskavo. Vložilo jo je šele, ko smo pri Pod črto pričeli postavljati vprašanja, zakaj tožilstvo v tem primeru deluje tako počasi.

Sodišče bo Jankovića in Furlana morda spoznalo za nedolžna. Nedopustno pa je, da se postopki vlečejo leta ali celo desetletja, zastarajo ali propadejo zaradi napak tožilstva.

5. Poraz Borisa Popoviča na volitvah

Pri Pod črto smo v zadnjih letih razkrili dva sporna posla koprske občine, ki jo je vodil Boris Popovič. Ugotovili smo, da je koprska občina od inštituta IFIMES za več 10.000 evrov kupila različne študije, ki so bile plagiat.

Ugotovili pa smo tudi nenavadno visoko občinsko porabo za službena potovanja Popoviča v tujino. Potovanja pa so imela vprašljive učinke za občino. Oziroma – ni jasno, v kolikšni meri so potovanja prinesla kar koli pozitivnega za občino.

Samo za eno potovanje v Miami je občina za Popoviča in še tri uslužbence občine porabila kar 20.000 evrov. Popovič je na svojih potovanjih redno spal v luksuznih hotelskih sobah, ki so stale tudi po petsto evrov in več na noč.

Kot smo pri Pod črto pisali že leta 2014, pa je Popovič za svoja politična obračunavanja izrabljal tudi občinsko glasilo občine, financirano z davkoplačevalskim denarjem.

Pri tej spremembi na bolje ste imeli ključno vlogo volivci in volivke. Boris Popovič je na letošnjih lokalnih volitvah za las izgubil županski stolček. Za 17 glasov ga je premagal protikandidat Aleš Bržan.

6. Računsko sodišče in slaba banka

Leta 2016 smo pri Pod črto objavili serijo člankov, zaradi katerih je nato odstopil Marko Simoneti, predsednik upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank oziroma slabe banke. V člankih smo opozarjali na več pomanjkljivosti v delovanju slabe banke – med drugim na sporne posle s svetovalci in s prodajo terjatev.

Naše ugotovitve je v letos izdanem revizijskem poročilu potrdilo tudi računsko sodišče. Ugotovilo je, da slaba banka ni zagotovila enakopravne obravnave potencialnih kupcev terjatev. Prav tako do konca leta 2015 ni vzpostavila postopkov, ki bi originalnim dolžnikom onemogočili kupovanje terjatev do samih sebe po znižani ceni. V letih 2014 in 2015 je mimo določil javnega naročanja podelila za skoraj 900.000 evrov poslov za najem različnih storitev. Nekaterim ponudnikom storitev je te plačala, čeprav so jih slabo izvedli ali jih celo niso izvedli. Svojim direktorjem je izplačala za 348.000 evrov previsoke plače.

Tik pred koncem leta je nato državni zbor ustanovil še preiskovalno komisijo, ki bo preiskovala delo slabe banke od njenega nastanka do danes. Hkrati s tem je odstopil glavni izvršni direktor slabe banke Imre Balogh. Spomnimo, že leta 2016 smo pisali, kako je Balogh poskušal vplivati na poročanje medijev o slabi banki s tem, ko je predlagal, da bi njeni uslužbenci pričeli kopati po preteklosti tistih novinarjev, ki kritično pišejo o DUTB.

Kaj bi se moralo še spremeniti na bolje:

Kljub veliko pozitivnim spremembam, ki so se v zadnjih letih zgodile na področjih, ki jih pokrivamo, pa obstaja še precej področij, kjer so spremembe nujno potrebne. Predstavljamo štiri področja, za katera menimo, da so najbolj problematična.

1. Poklicne bolezni

Neurejeno področje poklicnih bolezni je nacionalna sramota naše države. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov obstaja 20.000 posameznikov, ki so zboleli zaradi svojega dela – oziroma zato, ker jim ni bil omogočen varen način opravljanja dela. Bolezni segajo od okvare sluha, poškodb kosti in mišic, do raka. A praktično nihče izmed obolelih ne od države ne od delodajalcev ne dobi nikakršne odškodnine.

Sistem odkrivanja in potrjevanja poklicnih bolezni je prežet s konflikti interesov. Na primer: zdravnika, ki bi moral pri delavcu odkriti poklicno bolezen, plačuje delodajalec. Zato ti zdravniki pogosto ne želijo potrditi obstoja poklicne bolezni pri delavcu. Če bi jo, bi bil namreč delodajalec odškodninsko odgovoren. Delodajalci zato na zdravnike pogosto pritiskajo, da slednji odkrijejo čim manj poklicnih bolezni. V nasprotnem primeru jim grozijo z odpovedjo pogodbe o izvajanju pregledov delavcev.

Država že vrsto let poskuša spremeniti zakonodajo tako, da bo odkrivanje in potrjevanje poklicnih bolezni potekalo na učinkovit in pravičen način. To ni uspelo še nobeni vladi do zdaj. Pa čeprav so v zadnjih letih vsako leto obljubljali, da bodo stvari uredili.

2. Izogibanje plačilu davka

Običajni smrtniki moramo redno in v celoti plačevati davke. V nasprotnem primeru nam finančna uprava hitro zamrzne bančni račun, nam odtegne del plače ali rubi premoženje.

Ta pravila pa ne veljajo za vse. Pri Pod črto že več let pišemo o nekaterih iznajdljivih podjetnikih, ki so svoja nekdanja podjetja prenesli na slamnate lastnike in tako opeharili državni proračun. Pisali smo tudi o posameznikih, ki so tudi svoja stanovanja, hiše, luksuzna plovila pravočasno prenesli na takšna slamnata podjetja in se s tem izognili rubežu.

Finančna uprava je v takšnih primerih precej neaktivna. Kot smo že večkrat poročali pri Pod črto, je državi davke več kot leto dni dolžno več tisoč podjetij, finančna uprava pa ne zahteva njihovih stečajev. S tem daje nepoštenim podjetnikom čas, da umaknejo premoženje izven dosega rubeža.

To ima dve posledici. Prva je oškodovanje proračuna, saj država ne pobere davkov, ki bi jih morala. Druga, morda še hujša, pa je, da prebivalci izgubljajo zaupanje v pravno in pravično državo. Vlada, ministrstvo za finance in finančna uprava bi morali zato storiti vse, da slednja postane bolj učinkovit organ, ki bo pozornost namenjal predvsem najhujšim davčnim skrivačem.

3. Dolgotrajna oskrba

Prebivalstvo Slovenije je vse starejše. Vprašanje pa je, kako dobro so na to pripravljene državne inštitucije. Starejši prebivalci pomenijo potrebo po več kapacitetah v domovih, več osebnih pomočnikov, večji pritisk na bolnišnice.

Pri Pod črto smo letos poskušali analizirati kakovost delovanja slovenskih domov za starejše – in ugotovili, da tega sistematično ne spremlja nihče. Ugotovili pa smo, da so domovi za starejše vedno dražji. Ker država, namesto da bi gradila svoje domove, podeljuje le še koncesije zasebnikom za gradnjo novih domov, se ti tudi stalno dražijo. Zasebniku morajo prebivalci domov pokriti tudi stroške gradnje (in najetih posojil za gradnjo), medtem ko v javnih domovih prebivalci pokrijejo le stroške oskrbe.

Še en skrb vzbujajoč vidik je revščina. Kot smo poročali pri Pod črto, je stopnja revščine med posamezniki, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo – torej med starejšimi in invalidi – precej višja od slovenskega povprečja. Država pa še ni predstavila celostnih ukrepov za rešitev tega problema.

4. Podnebne spremembe

Pri Pod črto smo se letos resneje lotili tudi vprašanja klimatskih sprememb. Ljubljana je med evropskimi mesti, v katerih se povprečna letna temperatura zvišuje najhitreje. Zaradi klimatskih sprememb lahko v bodoče na ozemlju naše države pričakujemo več suš, vročinskih valov in poplav.

Država pa ukrepov za omilitev posledic klimatskih sprememb še ni pripravila. Še kar namreč nimamo niti strategije, kakšne ukrepe potrebujemo in kako jih bomo financirali – kaj šele, da bi takšne ukrepe pričeli izvajati.

Po drugi strani pa vročinski valovi že ogrožajo več sto tisoč Slovencev. Povprečna škoda zaradi poplav na leto znaša 150 milijonov evrov. In to je šele začetek negativnih učinkov podnebnih sprememb.

Ukrepanje države na tem področju je zato nujno.

Za nadaljnje spremembe na zgoraj naštetih področjih si bomo prizadevali tudi v prihodnje. Podprite nas pri našem delu!