Primer Ornig: Tožilstvo vložilo obtožnico zaradi vdorov v komunikacijo

Tožilci so vložili obtožni akt proti dvema osebama. Domnevamo lahko, da gre za kriminalista, ki sta z Ornigom sodelovala pri vdiranju v zasebno komunikacijo posameznikov.

Dejan Ornig. Foto: Luka Cjuha, Dnevnik

Tožilci posebnega oddelka specializiranega državnega tožilstva so v tako imenovanem primeru Ornig 12. septembra letos vložili obtožni akt, so nam včeraj potrdili na specializiranem oddelku. Akt so vložili dobri dve leti po pričetku preiskave primera. Obtoženi se lahko na obtožnico še pritožijo. V kolikor s pritožbami ne bodo uspešni, se bo začelo sojenje.

Obtožni akt so na tožilstvu vložili »zoper dve osebi, ki sta imeli v času storitve [domnevnih kaznivih dejanj] status uradnih oseb.« Niso nam pa želeli sporočiti imeni obeh posameznikov in česa točno sta obtožena, saj bi ti podatki »lahko škodili interesom kazenskega postopka, tajnosti postopka pa tudi zasebnosti ljudi.« Sklepamo pa lahko, da gre za dva kriminalista, ki sta sodelovala z Dejanom Ornigom pri vdorih v komunikacijo.

Junija 2016 smo pri Pod črto razkrili vdore policijskega informatorja Dejana Orniga v zasebno komunikacijo posameznikov. Ornig je z vednostjo, pogosto pa tudi po naročilu in s pomočjo policije, nezakonito vdiral v Facebook profile, elektronsko pošto in določeno ostalo spletno komunikacijo tistih posameznikov, ki so se policiji zdeli sumljivi. Da bi dobil dostop do teh posameznikov, je v več primerih vdrl tudi v komunikacijo posameznikov, ki po Ornigovi oceni niso bili vpleteni v kriminalno aktivnost. Skupno je Ornig po lastnih ocenah vdrl v komunikacijo vsaj 300 posameznikom. V komunikacijo je vdiral med decembrom 2012 in majem 2015.

Ornig je pri vdorih sodeloval s tremi kriminalisti. Vsaj dva izmed njih sta mu pošiljala navodila oziroma sezname imen posameznikov, katerim naj vdre v elektronsko komunikacijo. Obenem sta mu pri vdorih pomagala – na primer s posredovanjem rojstnega datuma posameznika, ko je Ornig ta podatek potreboval za vdor v uporabniški račun tega posameznika.

Na podlagi razkritij Pod črto je vodstvo policije tožilstvu že poleti 2016 ovadilo kriminaliste, ki so sodelovali z Ornigom. Obenem je vodstvo policije vseskozi trdilo, da policisti pri sodelovanju z Origom niso kršili zakona in da se kriminalisti niso zavedali, da Ornig vdira v komunikacijo posameznikov. Vendar pa elektronska korespondenca Orniga s kriminalisti razkriva, da jim je Ornig jasno povedal, da vdira v računalnike posameznikov. Takšni vdori so brez sodne odredbe, ki je policija v primeru Ornigovih vdorov ni imela, seveda nezakoniti.

Izsek iz korespondence Orniga z enim izmed kriminalistov.

Vodstvo policije je po naših ugotovitvah Ornigovo sodelovanje s kriminalisti najprej želelo pomesti pod preprogo. Z Ornigovim delovanjem je takratnega šefa policije Marijana Fanka še pred objavo prvih člankov na Pod črto seznanil nekdanji pravosodni minister Goran Klemenčič. Policija v strokovnem nadzoru, ki je sledil, ni odkrila hujših nepravilnosti. Ukrepali so šele, ko smo na Pod črto objavili članek o Ornigovem početju.

Da korespondenca med Ornigom in kriminalisti, ki smo jo pridobili pri Pod črto, kaže na znake kaznivih dejanj in prekoračitev policijskih pooblastil, se je strinjala tudi informacijska pooblaščenka. Prav tako so bili do policije zaradi primera Ornig kritični na notranjem ministrstvu. Kljub temu takratna notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar vodilnih v policiji ni sankcionirala.

Za komentar vložitve obtožnice smo povprašali tudi policijo. Odgovorili so nam, da z vsebino obtožnega akta niso seznanjeni, saj ga še niso prejeli in ga zato ne morejo komentirati. Ponovili pa so, da policija »operativne informacije in dokaze zbira zakonito.« Zapisali so še: »Kot pa smo že izpostavili, bo preiskava na posebnem oddelku specializiranega državnega tožilstva v konkretnem primeru potrdila ali ovrgla sume kaznivih dejanj.«

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #Dejan Ornig

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

45 prispevkov

Sodni postopki se vlečejo in padajo, tožilstvo in policija pa se sprenevedata

Zaradi napak pri hranjenju profilov DNK padajo postopki proti nasilnežem. Zaradi počasnega dela padajo postopki proti močnim in vplivnim. Policija …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Mnenje,

Policija nezakonito hrani profile DNK posameznikov, ne pove pa, koliko

Na notranjem ministrstvu priznavajo, da v nasprotju z zakonom še hranijo profile DNK nedolžnih posameznikov. Nadzor nad policijskim shranjevanjem DNK …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno