Informacijski pooblaščenec o primeru Ornig: dokumenti kažejo na prekoračitev policijskih pooblastil

Informacijska pooblaščenka opozarja, da je policija zaradi več primerov zlorabe pooblastil izgubila zaupanje javnosti.

Foto: Javier Morales/Flickr
Foto: Javier Morales/Flickr

Pri sodelovanju policije z Dejanom Ornigom se kažejo znaki več kaznivih dejanj – predvsem zloraba osebnih podatkov, kršitev tajnosti občil, napad na informacijski sistem in zloraba oziroma prekoračitev pooblastil policije, je vdiranje policijskega informatorja Orniga v elektronsko komunikacijo državljanov z vednostjo in pomočjo policije za podcrto.si komentirala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Urad Informacijskega pooblaščenca to ugotavlja na podlagi prejete korespondence med Ornigom in dvema kriminalistoma, s katerim smo ga seznanili prejšnji teden.

Zaradi znakov kaznivih dejanj je pooblaščenka zadevo predala tožilstvu. Kot pojasnjuje Prelesnik, pooblaščenec zadeve prekrškovno ne sme obravnavati, če v njej zazna znake kaznivega dejanja.

»Če se bo v postopku izkazalo, da policija ni razpolagala s sodnimi odredbami za vse posege, je zadeva do skrajnosti zaskrbljujoča,« je dodala Prelesnikova. Na naše dodatno vprašanje, ali si lahko predstavlja, da bi katero koli sodišče izdalo odredbo za tako obširne vdore v zasebno komunikacijo in obenem dovolilo, da te vdore izvaja informator policije, Prelesnikova odgovarja, da si »osebno tega res ne morem predstavljati.«

Kot smo na podcrto.si razkrili prejšnji teden, je Dejan Ornig po lastni oceni v sodelovanju, po navodilih oziroma s pomočjo policije vdrl v Facebook profile, elektronsko pošto in drugo elektronsko komunikacijo več kot 300 posameznikov. Za večino izmed njih sta Ornig ali policija sumila, da so vpleteni v razična kazniva dejanja. Približno petini posameznikov pa Ornig v komunikacijo vdrl le zato, da je lahko prek njihove komunikacije ali profilov prišel do elektronske komunikacije sumljivih posameznikov.

Zaradi primera Ornig »pri informacijskem pooblaščencu  zato ponovno opozarjamo, da veliki aparati, kot je policija, zaradi svoje moči in s tem povezanih tveganj potrebujejo robustne nadzorne mehanizme, predvsem pa veliko mero preudarnosti pri dodeljevanju novih pooblastil s poudarkom na predhodnih ocenah učinkov na človekove pravice in testih sorazmernosti. Zelo težko je sprejeti želje po novih pooblastilih, kot so nadzor registrskih tablic, uporaba imsi lovilcev, brezpilotnih letalnikov in pred časom trojanskih konjev, če se že pri uporabi obstoječih pooblastil kažejo nepravilnosti, ki imajo resne posledice na pravno varnost državljanov pred organi pregona. Državljani bi morali policiji zaupati, žal pa kar nekaj primerov zlorab pooblastil kaže na to, da bo treba to zaupanje spet šele vzpostaviti,« je v odzivu še zapisala Mojca Prelesnik.

Preberite več o zgodbi vdiranja v zasebno komunikacijo posameznikov:

Zgodbe na Pod črto omogočate bralci z donacijami. Podprite naše delo.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Nadzor nad delom represivnih organov

Nadzorujemo, ali policija in ostali represivni organu svoje delo opravljajo zakonito in v skladu z etičnimi standardi.

55 prispevkov

Komentar: parlamentarno preiskovanje kazenskih postopkov proti Kanglerju

Parlamentarna preiskava kazenskih postopkov proti Francu Kanglerju ni tako nesmiselna, kot se morda zdi na prvi pogled. Žal pa opozicijski …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Mnenje,

Odgovorni za sporno delo kriminalistov našel zaposlitev pri ministru

Nekdanji policist Franci Kregar, odgovoren za hude nepravilnosti pri delu kriminalistov v civilu, dobil zaposlitev na zaupanje v kabinetu notranjega …

Tema: Nadzor nad delom represivnih organov
Članek,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno