Članki na podcrto.si o izogibanju Lahovnikovega zakona na slabi banki so konec oktobra letos sprožili odstop predsednika uprave DUTB Marka Simonetija. Zdaj pa je vlada – vsaj po lastnih besedah – zaostrila nadzor nad slabo banko. Slednja bo morala finančnemu ministrstvu v prihodnosti tako posredovati več podatkov o plačevanju direktorjev v podjetjih v njeni lasti, plačevanju zunanjih svetovalcev in prodaji terjatev. Kot so pojasnili s finančnega ministrstva, so strožji nadzor nad delovanjem DUTB uvedli tudi zaradi medijskega poročanja o nepravilnostih v slabi banki.

Še ena sprememba na bolje – ministrstvo za okolje in prostor je pričelo odpravljati nepravilnosti na področju neprofitnih stanovanj in stanovanjske problematike za socialno ogrožene, na katere smo opozarjali tudi na podcrto.si. Kot smo poročali prejšnji mesec, so na ministrstvu pripravili osnutek zakona , ki bo stanovanjskim skladom omogočil preverjanje premoženja vseh najemnikov neprofitnih stanovanj. Trenutno lahko namreč skladi preverjajo le premoženje in dohodek tistih, ki so stanovanje dobili po letu 2003. V neprofitnem stanovanju bi tako lahko živel tudi milijonar, pa mu ga sklad ne bi mogel odvzeti ali zaračunati tržne najemnine zanj, če je ta milijonar stanovanje dobil pred letom 2003. Cenzus za obdržanje neprofitnega stanovanja sicer ostaja precej visok – kar dve povprečni plači mesečnega dohodka. Zakon obenem ponovno uvaja del subvencije na tržno najemnino stanovanja za tiste socialno ogrožene, ki zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj tega ne morejo dobiti. Spomnimo: na neprofitno stanovanje trenutno čaka več kot 6000 prosilcev.

Še ena sprememba na bolje so dodatni milijoni evrov za vzdrževanje državnih cest. Kot smo poleti poročali na podcrto.si, je za mnogo nesreč na državnih cestah ob udeležencih  v prometu kriva tudi slaba infrastruktura. Kar okoli 70 odstotkov državnih cest je v slabem ali mejnem stanju. V preteklih letih država praktično ni vlagala v sanacijo cest. V prihodnjih letih pa bo za izboljšanje varnosti cest namenila več 100 milijonov evrov.

Nezadovoljstvo v strokovni javnosti pa povzroča predlog zakonodajnih sprememb za omejitev prekarnega dela, ki je v Sloveniji v porastu. Mnogo delodajalcev namreč za delo, ki bi ga moral po zakonu opravljati redno zaposleni, najema samostojne podjetnike, študente ali ostale pogodbene delavce. Ministrstvo za delo je pripravilo zakon, ki predlaga denarne kazni ne le za delodajalce, ki za delo redno zaposlenih uporabljajo prekarne delavce, temveč tudi za prekarnega delavca, ki tako delo sprejme. Kazen za delavca bi znašala med 500 in 2500 evri.

Na spornost kaznovanja delavca opozarjajo tako v Gibanju za dostojno delo kot tudi na delovni inšpekciji. Nenavadno v zakonu je tudi, da je kazen za delodajalca enaka, ne glede na to, koliko prekarnih delavcev ima v prikritem delovnem razmerju. Predlog sprememb delovno-pravne zakonodaje sicer uvaja še obvezno zaposlitev prekarnega delavca, ki je opravljal delo redno zaposlenih – oziroma od 4500 do 20.000 evrov kazni za delodajalca, če tega ne stori.

Ne spreglejte vseh zgodb, ki smo jih na podcrto.si objavili decembra:

Notranje ministrstvo kritično do dela policije v primeru Ornig

Policija vseskozi zatrjuje, da deluje zakonito. Tako naj bi delovala tudi v primeru Dejana Orniga – informatorja, ki je za policijo mimo zakona vdiral v elektronsko korespondenco posameznikov. A tem trditvam policije težave povzroča poročilo notranjega ministrstva, ki smo ga pridobili na podcrto.si. Poročilo razkriva pomanjkljivosti policijskega delovanja v primeru Ornig: od neprimernega sodelovanja z informatorjem do ne dovolj dobro izvedenega notranjega nadzora na policiji po tem, ko je zadeva prišla v medije.

Šefic in Podbregar domnevno prejemnika nenavadnih izplačil iz tajnega fonda SOVA

Še ena zgodba povezana s tajnim delovanjem državnih organov: nekdanji direktor in namestnik direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Iztok Podbregar in Boštjan Šefic, sta si po informacijah naših virov na nenavaden način izplačevala sredstva iz tajnega fonda SOVA. Sredstva naj bi nato Podbregar in Šefic posredovala tajnim informatorjem SOVA. A ti informatorji so bili menda takrat še dlje časa deregistrirani in tako niso več sodelovali s SOVA. Zato obstaja sum, da sta Podbregar in Šefic denar zadržala zase.

Plagiat tudi študija, ki jo je IFIMES za 11.000 evrov prodal koprski komunali

Že novembra smo razkrili, da je inštitut IFIMES koprski občini prodal za več 10.000 evrov študij, ki so plagiat. Po ugotovitvah RTV Slovenija pa je plagiat tudi študija, ki jo je direktor IFIMES-a Zijad Bećirović za 11.000 evrov prodal koprski komunali.

Kje v Sloveniji je največ nasilnega kriminala in kako se država z njim (ne) spopada

Že tretje leto zapored nadaljujemo s študijo nasilnega kriminala v Sloveniji. Najbolj nasilno mesto ostaja Kočevje, najmanj nasilne pa so goriške in gorenjske upravne enote. Policija problema ne želi podrobneje komentirati. Strokovnjaki pa so kritični predvsem do države, ki se z nasiljem ne ukvarja tako, kot bi se morala.

Ste prepričani, da se vas revščina ne tiče?

O revščini v Sloveniji se vse prevečkrat govori, kot da gre za fenomen, ki se večine ne tiče. V javni zavesti je revščina še vedno starejši gospod v parku, ki prosi za dva evra. A revščina je veliko globlji problem: skrita je povsod, samo bližje moramo pogledati. Preberite, kaj smo ugotovili v dobrem letu dni preiskovanja revščine pri nas.

Zakaj moramo vseskozi dvomiti v kakovost našega zdravstva in zdravnikov

Zaupanje v svojega zdravnika je za pacienta nujno. Vendar to ni razlog za ignoriranje kakovosti zdravstvenih storitev. S primernim nadzorom lahko dobri zdravniki postanejo še boljši, slabi pa dobri, smo v seriji člankov o kakovosti slovenskega zdravstva ugotovili na podcrto.si. Konec leta smo potegnili črto pod našim dozdajšnjim poročanjem o zdravstvu in odgovorili na vprašanje, zakaj se moramo še bolj posvečati kakovosti v zdravstvu.

Slovenska policija ne pozna pojma odgovornosti

Buren odziv policije je sprožil naš zadnji zbirni članek o temah iz preteklih let – nepravilnosti v delovanju policije. Kot smo dokazovali z dokumenti in argumenti, je policija zelo slaba pri soočanju z lastnimi napakami. Policija se s tem seveda ne strinja.

Konec leta smo na podcrto.si postali člani Globalne mreže preiskovalnega novinarstva (GIJN), ki združuje najprestižnejše preiskovalne medije v svetu. Članstvo v GIJN je predvsem potrditev, da smo na podcrto.si na pravi poti.

Ob tem smo novembra in decembra izvedli tudi letno kampanjo za zbiranje donacij bralcev #PodpriPodCrto2017. Bralci ste nas v kampanji do tega trenutka podprli z nekaj več kot 7200 evri, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Za delovanje Pod črto v 2017 zbiramo skupno 25.000 evrov donacij bralcev. Preberite, zakaj so donacije bralcev ključne za naše delovanje. V dveh letih ste bralci zgodbe na Pod črto podprli s skupno 40.000 evri donacij.

Želim podpreti Pod črto z donacijo.

Finančno poročilo za december 2016:

V decembru je delovanje podcrto.si z donacijo podprlo pet podjetij: Intera, Motiviti, Arahne, Spletna tiskarna, in MA-NO.

Prihodek od donacij bralcev: 3737 EUR

Donacije podjetij: 1100 EUR

Prihodek od prodaje vsebin v so-objavo: 260 EUR

Stroški dela: 4600 EUR

Provizije, davek, administracija in ostalo: 397,93 EUR