Napoved projekta: kako dobro za vas poskrbijo naši zdravniki in bolnišnice

Čaka vas operacija v bolnišnici. Seveda želite, da bi se iztekla brez zapletov. Toda: kako dober je vaš kirurg? Kdo skrbi za to, da dobro opravlja svoje delo?

Foto: ResoluteSupportMedia/Flickr
Foto: ResoluteSupportMedia/Flickr

V zdravstvu smo še vedno v pretekli dobi, ko je bilo pomembno samo, koliko si naredil. Če si naredil 5000 kljuk, pa je bila polovica slabih, slednje ni bilo pomembno. Objavil si: naredil sem 5000 kljuk. Ostalo pa te ni zanimalo.

Tako raven skrbi za kakovost v slovenskem zdravstvu komentira dr. Marjan Pajntar, ginekolog in porodničar, ki je pionir merjenja kakovosti dela zdravnikov pri nas. Njegov komentar je skrb vzbujajoč – ali res drži, da našemu zdravstvu ni važno, kako dobro oskrbi bolnika?

Trenutne afere – od nepotrebnih smrti štirih otrok na otroški srčni kirurgiji v UKC Ljubljana in smrti pacienta na urgenci šempetrske bolnišnice zaradi dovajanja smejalnega plina namesto kisika pa do primera Radan – dajejo slutiti, da utegne imeti dr. Pajntar prav. Pa vendarle o kakovosti sistema ne gre sklepati iz posameznih, medijsko razvpitih primerov.

Zato smo se na podcrto.si odločili pogledati v drobovje našega zdravstvenega sistema. Kako sistem skrbi za to, da pri operacijah, bolnišnični negi, dajanju zdravil ne prihaja do nepotrebnih napak in zapletov – tudi takih, ki se končajo tragično? In, ali se slovenski zdravniki, posamezni oddelki in celotne bolnišnice dovolj trudijo, da pacientom nudijo najboljšo možno oskrbo?

Rezultate naše preiskave bomo opisali v treh daljših člankih o kakovosti slovenskega zdravstva. Prvi bo pod drobnogled vzel kakovost  zdravniškega dela pri oskrbi pacientov v bolnišnicah. Drugi bo odgovoril na vprašanje, zakaj v Sloveniji zelo dobro zdravimo srčno kap, zaradi možganske kapi pa po nepotrebnem umirajo pacienti, ter kako dobri so naši družinski zdravniki. Tretji pa se bo ukvarjal z varnostjo pacientov – torej, kako uspešne so slovenske bolnišnice pri preprečevanju padcev in preležanin pacientov.

Kakšne so ugotovitve? Vse v slovenskem zdravstvu ni slabo. Na nekaterih področjih smo nadpovprečno uspešni. Tudi v Sloveniji obstajajo zdravniki, ki so s svojo vnemo bistveno pripomogli k boljši skrbi za paciente v našem zdravstvenem sistemu.

A težava se skriva prav v sistemu. Ta namreč ne spremlja dovolj dobro kakovosti dela slovenskih zdravnikov, ambulant in bolnišnic. Posledica tega so tudi nedavne afere v zdravstvu. Ker je kakovost dela posameznega oddelka pogosto odvisna le od znanja ter zagnanosti zdravnikov in predstojnika oddelka, sistem ne more najti tistih, ki svoje delo opravljajo slabo. In jih nato na primer dodatno izobraziti z namenom, da bodo bolje poskrbeli za pacienta.

Več o zdravniških napakah pri nas, in kako bi jih bilo možno preprečiti, lahko preberete že jutri na podcrto.si in v Večeru, s katerim bomo soobjavili članke o kakovosti v slovenskem zdravstvu.

Članki v seriji o kakovosti slovenskega zdravstva:

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #bolnišnice #kakovost v zdravstvu #kakovost zdravstva

Deli zgodbo 3 komentarji



Več iz teme: Zdravstvo

Zdravstveni sistem se v Sloveniji sooča z vse več očitki o korupciji, neučinkovitosti in nenamenski porabi sredstev. Analiziramo učinkovitost zdravstvenega sistema ter odkrivamo korupcijo in slabe poslovne prakse.

56 prispevkov

Kakovost v zdravstvu: zapostavljena tema, od katere so odvisna življenja

Država na področju zagotavljanja kakovostne zdravstvene oskrbe ni storila nič omembe vrednega. Nekatere zdravstvene inštitucije vseeno poskušajo izboljšati svoje delo.

Tema: Zdravstvo
Mnenje,

Dr. Marko Noč: Zakaj smo pri zdravljenju infarkta med najboljšimi v svetu

Zaradi skupine zdravnikov pod vodstvom dr. Marka Noča v Sloveniji srčni infarkt letno preživi na desetine ljudi več, kot bi …

Tema: Zdravstvo
Članek,

3 komentarji

dr. Andrej Robida, dr. med., izr. prof. pediatrije in javnega zdravja 30. 5. 2016, 11.36

Spoštovani,

Zakaj uporabljate izraz "zdravnniške napake". Gre za napake v zdravstveni dejavnosti in ne zdravniške napake, sestrske napake, farmacevtove napake, bolničarske napake, kuharske napake itd. Ali so čakalne dobe "zdravniške napake" ali napke v zdravstvenem sistemu. Gre za epidemiološki problem, ki se ga nihče od najbolj odgovornih noče lotiti. Ali bi morda lahko definirali izraz "zdravniške napake". Znanost o varnosti pacientov tega izraza ne pozna, ker je škodljiv. O varnosti pacientov je napisano na desetine knjig in ena celo v slovenščini.
Če vas je volja si lahko preberete članek o kriminalizaciji človeških napak na www.prosunt.si.

in članek o oceni umrljivosti zaradi napak v slovenskih bolnišnicah.
Varnoost pacientov je znanost, tako kot vsaka druga in pristoop ogromnemu problemu, ki ga imamo naj bi bil na znastven način in ne na sprevržen način, kjer se obtoži posameznika . Namreč napake dela vsakdo, ker imamo človeške možgane.

AR

Anže Voh Boštic 30. 5. 2016, 11.43

Pozdravljeni,

predlagam, da si preberete naš prvi članek na to temo (https://podcrto.si/zakaj-nam-nase-zdravstvo-ne-zna-povedati-kako-dobri-so-zdravniki-ki-nas-operirajo/), v katerem opozarjamo prav na dejstvo, da je treba spremeniti sistem, in ne preganjati posameznikov.

mitja vilar 24. 7. 2016, 18.38

Po mojem je potrebno ločiti sisitemske od operativnih. Za sistemske ni ne kazenske ne materiane odgovotrnosti. Radana dr. med. se vleče po medijih zaradi domnevne nreprepečitve smrti oseb v paliativni fazi. Meni so uvedbo motorjev za reešvanje definirani uslužbenci na MZ z laganjem, katerega potrdila pooblaščenka Musarjeva preprečevali to 9 let. Pišem o kršenju deontološke doktrine, točneje o tem, da lahko reševalec na motojru pride do ogroženega povprečno polovico hitreje. Ja in so primeri, ko tudi trikrat. IN začne v najtežjih primerih z oživljanjem. 4 kanalni defibrilator, oprema za čiščenje dihalnih poti, prisilno dihanje, zaustavljanje zun. krvavitev in krvni nadomestki. Po uvedbi se je preživejte v tej skupini povečalo po neur. podatkih za 12%. In oseba, ki je to preprečevala, ni bila za to niti discip. obravnavana. Preveril preko dostopa do podatkov ja, značaja.
Kar je evidentno je neukrpanje stroke za reševanje psihičnih težav ljudi, ki delajo v zdravstvu. tako kot povsod drugje, celo v letalstvu, se pojavlja nek odstotek ljudi, ki ima psihične težave. IN lahko to ključno vpliva na druge osebe, ki so od tega odvise. Tiste, ki so potrebovale v primeru blokade hitejšega dostopa reševalca na motojru oživljenjanje, so pogosto umrle.
To, kar počenjajo uslužbenke MZ, je mogoče zato, ker je nad njimi samo modro nebo. Nad njihovim početjem nima nadzora niti Zdravniška zbornica, kajti zdravtvo pri nas vodijo tudi ljudje, ki po izobrazbi niso zdravniki.
Tema, ki jo omenjam, je zelo široka.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno