Kaj smo, tudi z vašo podporo, na podcrto.si izvedli novembra in decembra 2015

Zadnja dva meseca v preteklem letu smo odprli precej novih področij: od revščine do kriminala v javnem sektorju, razkrili pa smo tudi ponovno vohljanje policije za bralci spletnih portalov. Ob tem smo izvedli kampanjo za zbiranje donacij za leto 2016, organizirali dogodek in se pojavljali v ostalih medijih.

Novembrski Pod črto dogodek v kreativnem centru Poligon. Foto: Ethan Grant

Začnimo pri vsebinah.

Kot kaže, slovensko policijo lekcija izuči le stežka. Po tem ko jo je informacijski pooblaščenec že konec leta 2013 ujel pri nezakonitem in neustavnem pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov, notranji nadzor v policiji pa je ugotovitve pooblaščenca potrdil, se policisti dobri dve leti zatem spet poslužujejo spornih praks pri pridobivanju podatkov.

Policija za pridobitev IP naslova obiskovalcev spletnih portalov potrebuje odločbo sodišča. A te podatke policisti spet poskušajo pridobiti mimo sodišč, smo novembra razkrili na podcrto.si. Na naše poročanje o zadevi je z ekspresno hitrostjo reagiral informacijski pooblaščenec in že dan po objavi članka napovedal nov nadzor nad delom policije.

Naše delo je tako spet imelo učinke – in to ne le v primeru policije. Po tem, ko smo že leto dni poročali o sistematičnih kršitvah delovnopravne zakonodaje v slovenskih medijih pri izkoriščanju honorarnih sodelavcev, je novembra končno reagiral tudi inšpektorat za delo. Ta je opravil pravo »racijo« v večjih medijskih hišah. Namen pregledov je ugotoviti, v kolikšni meri mediji izkoriščajo cenejše honorarne sodelavce za opravljanje enakega dela, kot ga za višjo plačo in pod boljšimi pogoji dela opravljajo redno zaposleni, in – upajmo – kršitelje tudi prisiliti v spoštovanje zakonodaje.

Še ena dobra novica je preiskava specializiranega državnega tožilstva zoper policista, ki naj bi z neupravičenim razkritjem vsebine v hišni preiskavi zaseženega trdega diska želel škodovati Dejanu Ornigu. Pa ne zato, ker bi želeli prejudicirati krivdo, temveč zato, ker preiskava kaže, da so tožilci pripravljeni preiskovati tudi policiste.

Spomnimo, Ornig je razkril varnostne ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra, ki so pozneje neznanemu napadalcu omogočile vdor v sistem. Policija za ta vdor sumi prav Orniga, pri katerem so spomladi lani izvedli hišno preiskavo. V preiskavi so zasegli tudi zvočne posnetke mobinga, ki ga je nad Ornigom izvajal nekdanji nadrejeni. Slednji je zdaj Orniga policiji ovadil zaradi kaznivega dejanja neupravičenega zvočnega snemanja. A vprašanje je, kdo je nekdanjemu Ornigovemu nadrejenemu posredoval te posnetke, zasežene v preiskavi. Ti bi morali namreč do sodne preiskave ostati tajni. Ornigov zagovornik je zato podal ovadbo zoper neznanega policista, s tožilstva pa so nam konec decembra sporočili, da že imajo osumljenca.

Žal pa tožilci pri preganjanju kriminala policistov in ostalih javnih javnih uslužbencev niso vedno tako učinkoviti. Kot je pokazala naša analiza obsodilnih sodb javnih uslužbencev za kazniva dejanja, povezna z opravljanjem njihovega dela, so obsodbe bolj izjema kot pravilo. Zato se javni uslužbenci, ki zaidejo na kriva pota, nimajo pri nas česa bati. Če pa jih že ujamejo, jo po navadi odnesejo s pogojnim zaporom ali denarno globo.

Na podcrto.si smo v novembru in decembru predstavili dva primera nepravilnosti v javnem sektorju, za katere ni odgovarjal nihče: fiasko prenove informacijskega sistema davčne uprave z desetmilijonsko škodo za davkoplačevalski denar  in z dvomljivimi argumenti zavrženo kazensko ovadbo zoper nekdanjega predsednika komisije za preprečevanje korupcije, Draga Kosa.

Konec leta smo odprli še dve veliki temi, za katere menimo, da si zaslužita precej več pozornosti medijev. Prva je ravnanje z odpadki. Analizirali smo stanje več kot 100 divjih odlagališč v Sloveniji, ki so zaradi svoje lege in vrste odpadkov najnevarnejša za okolje. Rezultati niso vzpodbudni: občine in država so sanirale le okoli 40 odstotkov teh odlagališč. Težave pa so tudi pri ločevanju in posledično recikliranju komunalnih odpadkov. Nekatere občine reciklirajo praktično vse odpadke, spet druge jih na odlagališča odložijo skoraj polovico. Ministrstvo za okolje pa nima prepričljivih rešitev ne za divja odlagališča ne za povečanje recikliranja odpadkov v Sloveniji.

Druga velika tema, s katero bomo nadaljevali tudi v tem letu, pa je revščina v Sloveniji. Revnih je pri nas vse več, zaradi krize pa v nezavidljivo finančno situacijo pada vse več pripadnikov srednjega sloja. Pri podcrto.si smo že proučili dva vidika, ki poglabljata revščino: neučinkovitost centrov za socialno delo in neustrezno politiko dodeljevanja socialnih pomoči.  V letošnjem letu bomo pod drobnogled vzeli ranljive skupine, kot so revni starejši, invalidi in otroci. In na koncu tudi terjali spremembe od odgovornih.

Dogodki, intervjuji, štipendija fundacije Open Society in decembrska #PodpriPodCrto kampanja

Konec leta smo izvedli tudi kampanjo zbiranja donacij bralcev za naše delo v prihodnjem letu. V sklopu kampanje smo novembra organizirali dogodek v kreativnem centru Poligon, kjer smo se na okrogli mizi (posnetek pogovora), ki jo je vodil Lenart Kučić, pogovarjali o tem, zakaj delamo Pod črto in kakšni so učinki našega dela.

O tem, kaj sta preiskovalno in podatkovno novinarstvo, sva so-ustanovitelja Pod črto, Anže Voh Boštic in Taja Topolovec, govorila tudi v intervju na MMC RTV Slovenija in intervjuju na STA Krog. Ob tem je Taja Topolovec gostovala v podcastu Apparatus, o naši kampanji zbiranja sredstev so prispevek objavili tudi v Dnevniku.

Naši članki pa so bili v zadnjih dveh mesecih so-objavljeni na MMC RTV Slovenija, v sobotni prilogi Večera, monitor.si in v Dnevniku.

Za konec ostajajo še finančni podatki o poslovanju Zavoda Pod črto. V novembru in decembru smo izvedli že omenjeno kampanjo zbiranja donacij bralcev in z njo do danes zbrali več kot 7500 evrov. Vsem, ki ste nas podprli z donacijo, se avtorji projekta še enkrat zahvaljujemo. V obeh mesecih so nas z donacijo podprla tudi podjetja 3FS, Datalab, Kingconsulting, Epilog in Unistar. Odgovorni urednik podcrto.si, Anže Boh Boštic,  je za delo preiskovalnega novinarja prejel enoletno štipendijo fundacije Open Society.

Za konec so spodaj še finančni podatki o našem poslovanju v zadnjih dveh mesecih lanskega leta:

finance nov dec 2015

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Mesečna poročila o našem delu

V zameno za vašo podporo smo se zavezali k transparentnosti našega delovanja. Zato vas obveščamo o finančnem in ostalem poslovanju portala podcrto.si.

51 prispevkov

Junij na Pod črto: propaganda občinskih medijev in pogrebniki podjetij

Trije premiki na bolje, nova tema o skritih interesih medijskih lastnikov in nova razkritja v seriji Pogrebniki podjetij.

Tema: Mesečna poročila o našem delu
Sporočilo uredništva,

Maj na Pod črto: intervju s premierjem in varnost Spara v Škofji Loki

Maja smo objavili intervju s premierjem Šarcem, ki je odmeval tudi v drugih medijih. Z odgovori nismo bili zadovoljni. Razkrili …

Tema: Mesečna poročila o našem delu
Sporočilo uredništva,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno