Kako učinkovita je pri ravnanju z odpadki vaša občina

Nekatere občine reciklirajo praktično vse komunalne odpadke, spet druge do polovice odpadkov odložijo na odlagališča. Zaradi neenotnega sistema ravnanja z odpadki so nekatere občine bistveno bolj ekološke od drugih.

Branje tega prispevka vam bo vzelo približno osem minut

Veliki zeleni zabojniki za mešane odpadke preprečujejo njihovo reciklažo. Foto: podcrto.si
Veliki zeleni zabojniki za mešane odpadke preprečujejo njihovo reciklažo. Foto: podcrto.si

Ilirska Bistrica je ena od večjih slovenskih občin. Razprostira se čez slikovita hribovja in planote in zavzema dobršen del idilične kraške pokrajine. A pravljični videz območja so do še pred nedavnega kvarili ogromni smetnjaki za zbiranje vseh vrst komunalnih odpadkov, ki so bili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postavljeni po bistriških vasicah. Takrat so ogromni smetnjaki dobro služili svojemu namenu; preprečevali so odlaganje smeti na divjih odlagališčih, kar je sicer precej običajna slovenska praksa.

Danes zgolj spodbujajo odlaganje vseh vrst smeti na en sam kup in s tem onemogočajo recikliranje. Ogromni smetnjaki so imeli očitne posledice: v Ilirski Bistrici se je leta 2014 odložil največji delež komunalnih odpadkov med vsemi slovenskimi občinami – kar 264 kilogramov na prebivalca oziroma več kot 57 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. Slovensko povprečje znaša 23 odstotkov.

Po količini nastalih odpadkov Ilirska Bistrica ne izstopa: glede na delež nastalih odpadkov na prebivalca je s 461 kilogrami le nekoliko nad povprečjem slovenskih občin, ki znaša 372 kilogramov na prebivalca.

Količina nastalih komunalnih odpadkov v občini ni neposredno povezana s tem, koliko odpadkov posamezna občina odloži. V Trzinu na primer, eni najmanjših, hkrati pa gospodarsko najbolj uspešnih slovenskih občin, nastane največ komunalnih odpadkov na prebivalca med vsemi slovenskimi občinami. Močna industrijska cona pomeni več dnevnih migrantov in s tem tudi več smeti. Trzin tako proizvede kar 639 komunalnih odpadkov na prebivalca. Ne glede na to je Trzin ena od bolj ekološko ozaveščenih občin v Sloveniji: odložijo namreč borih 8 odstotkov nastalih odpadkov ali kar petkrat manj odpadkov na prebivalca kot Ilirska Bistrica.

Zakaj med občinami obstajajo take razlike? Razlog je neenoten sistem ločevanja in ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ko smo pred dvajsetimi leti začeli spoznavati nujnosti ločevanja odpadkov, država ni naredila enotne strategije za ravnanje z odpadki. O sistemu ravnanja z odpadki v posameznih občinah so se odločala komunalna podjetja, zaradi česar imamo v Sloveniji še danes zelo različne sisteme ločevanja odpadkov. Količina odloženih odpadkov se na nacionalni ravni sicer manjša, a še vedno imamo občine, ki odložijo okoli polovico vseh nastalih odpadkov. S primerno strategijo bi lahko tudi te občine prisilili v učinkovitejše zbiranje in reciklažo komunalnih odpadkov, prav tako bi lažje vplivali na ozaveščenost prebivalstva o nujnosti ločevanja odpadkov.

Sistemi ravnanja z odpadki

Prav od sistema ločevanja odpadkov, ki ga uvede javno komunalno podjetje, je najbolj odvisna količina odloženih, torej nerecikliranih odpadkov v določeni občini. Lani, ko je javna komunalna služba v Ilirski Bistrici po prejeti odločbi za zapiranje otokov mešanih odpadkov vsem gospodinjstvom v občini zagotovila ločene posode za zbiranje odpadkov, je Ilirska Bistrica storila pomemben korak naprej. Upad odloženih odpadkov je namreč že mogoče zaznati. V začetku novembra letos je količina odloženih odpadkov kar 30 odstotkov manjša kot je bila lani.

Zemljevid: Odloženi (nereciklirani) komunalni odpadki v slovenskih občinah

Po podatkih statističnega urada se najmanj odpadkov odlaga v Prekmurju, na zgornjem Štajerskem in Koroškem, se pravi v vzhodni, sicer manj razviti polovici države. Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja sicer opozarja, da to ni izrazit trend, saj je med leti 2009 in 2011 vzhodna regija odlagala očitno več odpadkov na prebivalca. Vir: SI-STAT.

Ilirska Bistrica v svoji regiji odstopa po številu odloženih komunalnih odpadkov. Po drugi strani imamo v Sloveniji več regij, kjer odstotek odloženih odpadkov bistveno presega državno povprečje. To sta Dolenjska in Spodnje Podravje. Nobena od teh regij po drugi strani ne izstopa po številu nastalih odpadkov.

Najbolj problematično področje v Sloveniji je Dolenjska, kjer skoraj vse občine beležijo nadpovprečno količino odloženih odpadkov. V Litiji so odložili 48 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, v Trebnjem 46. V Trebnjem so lani sicer znižali povprečje – še leto prej je odstotek odloženih odpadkov presegal 60 odstotkov. V javni komunalni službi so nam sicer povedali, da se s problemom spopadajo. Uvedli so odvoz odpadkov od vrat do vrat, hkrati pa povečali nadzor nad odlaganjem odpadkov na skupnih zbiralnicah. A količina odloženih odpadkov je še vedno skoraj dvakrat večja od povprečne slovenske občine.

Direktor podjetja Komunala Trebnje d.o.o. Stanko Tomšič meni, da je zbirni center nenevarnih odpadkov, ki je v lasti podjetja, možen razlog za večjo količino odloženih odpadkov v občini. Tja odpadke odvažajo tudi druge občine in gospodarski subjekti.

Tomšič je sicer prepričan, da podatki Statističnega urada RS niso točni. Sicer priznava, da je odstotek odloženih odpadkov v Trebnjem blizu 50 odstotkov, a ne verjame statističnim podatkom, ki kažejo, da je slovensko povprečje odloženih odpadkov 23-odstotno in da je posledično Trebnje ena od bolj problematičnih občin po količini odloženih odpadkov.

Okoljska ozaveščenost

Šempeter pri Novi Gorici je ena od ekološko uspešnejših občin, saj se tam odloži manj kot petina vseh pridelanih komunalnih odpadkov. Severno od Šempetra leži Nova Gorica, večja in redkeje poseljena občina, ki jo poleg mesta sestavljajo mnoge vasi. Nova Gorica izstopa po številu nastalih odpadkov, tu je leta 2014 namreč nastalo kar 549 kilogramov odpadkov na prebivalca. Po poročanju komunale ima Nova Gorica, tako kot vse zahodne obmejne občine, težave s sosednjimi Italijani, ki odpadke uvažajo v Slovenijo.

Še bolj občina izstopa po količini odloženih odpadkov. V Novi Gorici se je leta 2014 odložila skoraj polovica vseh nastalih odpadkov, kar 48,6 odstotka.

Glede na to, da Komunala Nova Gorica d.d. skrbi za odpadke tako v Novi Gorici kot v Šempetru, kjer odložijo le 20 odstotkov pridelanih komunalnih odpadkov, lahko sklepamo, da ravnanje z odpadki sicer ni le odvisno od sistemov, ki jih uvedejo javne komunalne službe. Velik vpliv ima tudi okoljska ozaveščenost prebivalstva.

Po ocenah Urše Zgojznik iz nevladne organizacije Ekologi brez meja in Aleša Smrekarja, vodje oddelka za varstvo okolja na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), je okoljska ozaveščenost odvisna od izobrazbe in starostne skupine posameznika. Generacija, ki najmanj skrbi za okolje, je srednja generacija. Po neprimerni okoljski ozaveščenosti slovijo tudi manj izobraženi, predvsem tisti, ki imajo dokončano poklicno šolo.

Ravnanje z odpadki je zato neprimerno boljše in racionalnejše v bolj razvitih občinah. Občina Nova Gorica, ki je poleg glavnega mesta večinoma sestavljena iz številnih vasic, je med manj razvitimi občinami v Sloveniji. To je tudi razlog za pomanjkanje okoljske ozaveščenosti in posledično pretiranega odlaganja odpadkov na tem območju.

Da se prebivalstva ne da poučiti le z ustreznimi zbirališči odpadkov, meni tudi direktor javne komunalne službe v Ilirski Bistrici, Igor Batista, ki opozarja, da imajo novi gospodinjski zabojniki v Ilirski Bistrici, ki so sicer znatno zmanjšali število odloženih odpadkov, lahko tudi negativne posledice.

Batista namreč predvideva, da se bo z ukinitvijo velikih zabojnikov, kamor so ljudje odlagali tudi kosovne odpadke, po vaseh zopet začelo odlaganje v naravi. Z nastankom divjih odlagališč odpadkov se je Slovenija sicer soočala predvsem v preteklosti, problematični pa so še danes. Ogromno divjih odlagališč, ki so nastajala v preteklosti, namreč še ni saniranih.

Kaj delajo komunalne službe?

Kakšen sistem ločevanja implementirajo komunalne službe, je osnova ravnanja z odpadki v določeni občini. A poleg sistema za ravnanje z odpadki je torej pomembno tudi, kako okoljsko ozaveščeno je prebivalstvo določene občine. Tudi na to pa po besedah Jake Kranjca iz nevladne organizacije Ekologi brez meja lahko vplivajo komunalne službe v občini. »Ozaveščenost prebivalstva ima neposredno zvezo s tem, kaj delajo občine in komunale.«

Ravnanje z odpadki v Trzinu, na primer, je zgodba o uspehu, čeprav občina proizvede največ odpadkov v državi. V tej občini je ločevanje odpadkov postalo del vsakdana. Javno komunalno podjetje namreč že leta skrbi za ozaveščanje svojega prebivalstva. Skrbijo za zabavno-informativne vsebine za otroke in primerno ozaveščanje odraslih. Tudi zato ima občina Trzin eno od višjih stopenj ločevanja odpadkov in eno od nižjih stopenj odloženih odpadkov v državi.

Trzin ni edini primer. Občine, kjer nastane nadpovprečno veliko komunalnih odpadkov na prebivalca – to so bolj razvite občine in bolj poseljene občine – imajo praviloma zelo majhen odstotek odloženih odpadkov.

Zemljevid: nastali odpadki po slovenskih občinah

Zaradi ukinitve storitve Google Fusion Tables zemljevid ni več dostopen

Po količini nastalih odpadkov močno izstopa tudi Izola. Komunala Izola razloge za nadpovprečno število nastalih odpadkov najde v povečanem številu dnevnih obiskovalcev. Iz javne komunalne službe namreč sporočajo, da se količina nastalih odpadkov v poletnih mesecih, ko obmorsko mesto obišče največ obiskovalcev, podvoji. Nadpovprečna količina nastalih odpadkov je sicer značilna za vsa večja turistična središča.

A Izola je v boju proti nastalim odpadkom ustanovila center ponovne uporabe, kjer prebivalci lahko prevzamejo predmete, ki so za druge postali odpadki. Poleg tega po pojasnilih komunalne službe izvajajo vrsto aktivnosti, s katerimi ozaveščajo in izobražujejo občane glede pravilnega ravnanja z odpadki. V Izoli je bilo leta 2014 odloženih zgolj nekaj več kot 15 odstotkov vseh nastalih odpadkov.

Iz občin, kjer se odlaga največ komunalnih odpadkov na prebivalca, o podobnih aktivnostih ozaveščanja prebivalstva ne poročajo.

Kam z odpadki?

Odlaganje odpadkov je problematično. Na hierarhični lestvici ravnanja z odpadki je urejeno odlaganje odpadkov najslabši, a vendar še zadnji sprejemljivi način ravnanja z odpadki. Slabše je le še ilegalno odlaganje odpadkov na divjih odlagališčih.

Odpadki preprosto morajo postati nova surovina, pove Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja. »Če bomo samo odmetavali odpadke in jih sežigali, ne bomo prišli nikamor.« Pri proizvodnji kateregakoli izdelka se namreč porabljajo naravni viri, ki jih lahko z recikliranjem ponovno pridobimo. Če odpadek zavržemo, zavržemo tudi naravne vire. »Odpadke moramo zbirati ločeno, jih reciklirati in jih ponovno implementirati v gospodarske procese. To bi na neki točki pomenilo oživitev gospodarstva in ogromno novih priložnosti,« doda Urša Zgojznik.

Bolj racionalna od urejenega odlaganja sta kompostiranje in reciklaža. Najboljši in najbolj ekonomični način ravnanja z odpadki, ki že postaja del vsakdana najrazvitejših držav, pa je tako imenovana družba brez odpadkov, Zero Waste. To stopnjo dosežemo bodisi preko ponovne uporabe bodisi preko preprečevanja nastajanja odpadkov.

Odlagamo vse manj

Slovenci sicer odlagamo vse manj odpadkov. Še leta 2002 smo kar 83 odstotkov nastalih odpadkov preprosto nalagali na odlagališča. Odstotek odloženih odpadkov je začel upadati leta 2008, drastično pa se je zmanjšal v zadnjih treh letih. Leta 2014 po podatkih statističnega urada povprečno odložimo le še nekaj več kot 23 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov.

Prelomno točko v odnosu Slovenije do okolja po besedah Aleša Smrekarja s SAZU predstavlja vstop Slovenije v Evropsko unijo. »Ob vstopu smo bili primorani sprejeti evropsko zakonodajo na tem področju in rezultati so vidni. Iz vidika okoljevarstva smo z vstopom v Evropsko unijo ogromno pridobili,« pove Aleš Smrekar.

Prav tako je v Sloveniji relativno visoka stopnja recikliranja. Slovenci recikliramo malenkost več kot povprečen Evropejec: Slovenija reciklira 42,7 odstotkov komunalnih odpadkov, medtem ko je evropsko povprečje 41,8 odstotka. Nekatere evropske cilje glede recikliranja celo presegamo.

Zaostajamo pa za vsemi zahodnimi državami. Med njimi največ odpadkov reciklira Nemčija, skoraj 65 odstotkov. V Sloveniji odstotek recikliranja ne glede na evropsko povprečje še vedno ne dosega niti polovice.

Poenotenje sistema ravnanja z odpadki na nacionalni ravni bi nam zelo olajšalo reciklažo, saj bi tako veliko lažje prišli do čiste linije ene surovine. A zaradi visokega finančnega stroška standardizacije tega v kratkem ne moremo pričakovati, meni Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja.

Kakor pred dvajsetimi leti, imajo slovenske občine in komunalne službe tudi danes pomembno nalogo: odločiti se morajo, katere cilje bodo zasledovale in kako. Imamo sicer dobre primere: šest slovenskih občin – Ljubljana, Bled, Vrhnika, Log-Dragomer, Borovnica in Gorje – se je priključilo Zero Waste mreži, s čimer so se zavezale, da bodo v prihodnjih letih zmanjšale število nastalih odpadkov na 50 kilogramov na prebivalca in povečale ločevanje nastalih odpadkov na 80 odstotkov. To so v tem trenutku zelo optimistični cilji, ki pa jih bodo te občine najbrž dosegle lažje kot ostalih 206 slovenskih občin, ki strategije za racionalnejše ravnanje z odpadki še nimajo.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 1 komentar



Več iz teme: Okolje

Kako dobro skrbimo za naše okolje? Sistematično analiziramo okoljska vprašanja v državi.

48 prispevkov

Epizoda 43 – Poplave v Sloveniji: Selitve z ogroženih območij

V novi epizodi Pod črto podkasta smo šli v Zgornjo Savinjsko dolino. Preverili smo, kakšno je stanje štiri mesece po …

Tema: Okolje, Podkast
Podcast,

Fine particles in the air: Ljubljana among the most polluted European cities

Fine particle pollution causes premature births, illness, and, in Slovenia, more than 800 preventable deaths every year.

Tema: Okolje
Article, Članek,

1 komentar

Eko Škrati 30. 3. 2016, 18.06

Super članek!
Škrati mislimo, da gre pri okoljskih vprašanjih in zlasti pri vprašanjih odpadkov tudi za sistemsko korupcijo in zlobiranost (npr s strani sežigalniških in drugih onesnaževalskih lobijev) - in neumnost oz. lenobo nekaterih odgovornih! Že z malimi finančnimi vložki in malo dobre volje bi se dalo VELIKO narediti! Tudi na Dolenjskem in drugje!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno