Jeseni leta 2016 smo pri Pod črto začeli objavljati članke o Družbi za upravljanje terjatev bank oziroma slabi banki, kot je pogovorno znana ta inštitucija. Od vira smo pridobili posnetke pogovorov direktorjev slabe banke, ki so kazali na njeno sporno poslovanje. Med drugim smo opozorili na namere nekaterih direktorjev, da se izognejo zakonskim omejitvam višine plač vodilnih v podjetjih v večinski lasti države, sporne prodaje terjatev, nenavadno plačevanje svetovalcev slabe banke in sporna izplačila nekdanjemu glavnemu izvršnemu direktorju slabe banke, Torbjörnu Manssonu. Na podlagi naših razkritij je takrat odstopil predsednik upravnega odbora slabe banke, Marko Simoneti.

Ta mesec pa je ugotovitvam Pod črto pritrdilo tudi računsko sodišče. Ugotovilo je izogibanje zakonskim omejitvam pri višini plač direktorjev podjetij v lasti slabe banke. Prav tako je pritrdilo očitkom o spornih prodajah terjatev. V revizijskem poročilu med drugim opozarja še na plačila svetovalcem za nikoli opravljeno delo.

S svojimi ugotovitvami so državni revizorji torej dali dodatno potrdilo našemu delu. Več o ugotovitvah računskega sodišča o delovanju slabe banke lahko preberete v članku Računsko sodišče potrjuje ugotovitve Pod črto o spornih poslih slabe banke.

Ostale teme, ki smo jih julija objavili na Pod črto:

Revščina med samozaposlenimi v kulturi

Kar četrtina samozaposlenih v kulturi, katerim država krije prispevke za socialno varstvo, prejema mesečni dohodek, ki je pod pragom revščine. Zakaj je temu tako smo analizirali v članku Samozaposleni v kulturi: četrtina z dohodkom pod pragom revščine.

Vlogo samozaposlenih v kulturi v naši državi in ugotovitve o njihovih dohodkih pa smo v širši kontekst postavili v mnenjskem tekstu Samozaposleni v kulturi: med neobstoječim trgom in ministrstvom za kulturo.

Ob tem lahko preberete še dva intervjuja. S kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem smo se pogovarjali o slovenskem kulturnem trgu in financiranju kulture pri nas.

Z direktorjem Kino Šiška Simonom Kardunom, ki velja za enega izmed arhitektov slovenske kulturne politike po osamosvojitvi, pa smo se pogovarjali o vlogi samozaposlenih v kulturi v naši državi.

Javni in zasebni domovi za starejše

Zasebni domovi za starejše so v povprečju občutno dražji od javnih, je pokazala naša analiza cen oskrbe domov za starejše v Sloveniji. Toda varovanci v obeh vrstah domov dobijo enako oskrbo. Glavna težava sistema je, da zaradi pomanjkanja postelj v domovih bodoči stanovalci ne morejo izbirati, v kateri dom bodo šli. Ali boste plačevali dražjo ali cenejšo oskrbo, je tako odvisno predvsem od sreče. Več preberite v članku Zakaj so koncesionarji dražji od javnih domov za starejše.

Ob ceni je pomembna tudi kakovost oskrbe v domovih za starejše. Dvaintrideset domov v Sloveniji uporablja sisteme vodenja kakovosti. Analizirali smo, kateri.

O pomanjkanju kadra v domovih za starejše, o čemer smo pisali prejšnji mesec, smo posneli tudi podcast. Vabljeni k poslušanju!

Še ena ovadba proti Zoranu Jankoviću

Tožilstvo Jankovića bremeni zlorabe uradnega položaja in pomoči pri preslepitvi pri pridobitvi posojila. Grepu naj bi za 1,4 milijona evrov preplačal dela za obnovo gramozne jame v Stožicah. Pri Pod črto objavljamo podrobnosti iz policijske ovadbe.

Vsi naši članki o spornem delovanju ljubljanskega župana so objavljeni v zbirnem tekstu Sporni posli družine Janković.

Finančno poročilo za julij 2018

Donacije bralcev: 583 EUR

Donacije podjetij: 200 EUR

Stroški dela: 22.760* EUR (*Stroški dela ob rednih mesečnih vključujejo izplačila honorarjev za projekte in vsebine za obdobje od 1. 1. 2018 do 19. 7. 2018.)

Provizije, davek, administracija in ostalo: 652.20 EUR