Upamo, da posedate nekje v senci z vašo najljubšo pijačo in iščete kaj zanimivega za branje in poslušanje.

Za vas smo tudi letos pripravili naš uredniški poletni izbor, gotovo boste našli kaj zanimivega zase:

• Nevarne morske trave: Britanski The Guardian je objavil preiskovalni članek in podkast o posledicah razrasta morskih trav vrste Ulva armoricana, ki so se zaradi intenzivnega kmetijstva in uporabe nitratov razbohotile ob obalah Bretanje. (Sicer užitne) morske trave lahko ob gnitju poleg neugodnega vonja v ozračje sproščajo smrtonosne koncentracije vodikovega sulfida. Po dolgotrajnem sodnem postopku so v Franciji lani uspeli dokazati, da je omenjeni plin povzročil smrt moškega, ki se je leta 2016 podal na tek ob obali. Ker ni zagotovila čistih voda, je bila za krivo spoznana francoska država. Domnevajo, da so visoke koncentracije plina ob obali Bretanje dejansko povzročile več smrti – tudi delavca, ki je leta 2009 s plaž odstranjeval gnijoče trave. Bretonski kmetje opozorila o nevarnosti označujejo za obrekovanje in krivdo pripisujejo nezadostnemu nadzoru čistilnih naprav in odpadnih voda v tej kmetijski regiji.

• ICE in pridržani otroci: Število dnevno pridržanih otrok s strani ameriške zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE) se je povečalo za 10-krat, če primerjamo statistiki med mandatom nekdanjega predsednika Joeja Bidna in Donalda Trumpa (s 24 na 226 dnevno pridržanih otrok). Tako je pokazala analiza ameriškega neprofitnega medija The Marshall Project, ki je bila narejena na podlagi zahtev po dostopu do informacij javnega značaja s strani skupine akademikov in pravnikov Deportation Data Project. Število pridržanih otrok je kmalu po začetku Trumpovega drugega mandata strmo naraslo in januarja 2026 doseglo višek z več kot 550 dnevno pridržanimi osebami. Analiza je pokazala tudi, da je bilo več kot 1.600 otrok pridržanih dlje od zakonsko določenega 20-dnevnega obdobja; pogosto so bili pridržani v slabih razmerah z nezadostnim dostopom do zdravstvene oskrbe, hrane in izobraževanja. Preiskovalni podkast Reveal nehumana dejanja ICE osvetljuje na pričevalski način, z vidika ločene družine gvatemalskega rodu, v kateri je polnoletna hčerka morala prevzeti skrb za sorojence in preživljanje družine, potem ko sta bila oče in mati več mesecev pridržana.

• Obveščevalni spodrsljaj: Nizozemski časnik de Volkskrant je objavil preiskavo obveščevalnega spodrsljaja tamkajšnje civilne in vojaške varnostno-obveščevalne službe, ki sta več mesecev pred rusko invazijo na Ukrajino zanikali možnost vojne. Nizozemski službi sta v prepričanju vztrajali kljub večmesečnim opozorilom ameriških in britanskih zaveznikov, da je izvedba invazije zaradi kopičenja ruskih sil ob meji z Ukrajino vprašanje časa, kar se je potrdilo 24. februarja 2022. De Volkskrant na podlagi 19 intervjujev s pripadniki nizozemske in mednarodne obveščevalne skupnosti osvetljuje, kaj je vodilo do napačne presoje. Službi sta se pretirano zanašali na svoj »posebni vir«, ki naj bi bil blizu ruskega predsednika in je podcenjeval možnost vojne. Pri tem sta nizozemski službi storili podobno napako kot zavezniške obveščevalne službe pred napadom na Irak pod vodstvom ZDA leta 2003. Tedaj so po poročanju medijev obveščevalci pretiran pomen pripisovali nezanesljivim virom, ki so podajali neresnične, izmišljene navedbe o iraškem posedovanju orožja za množično uničevanje. Kot piše nizozemski časnik, je nezaupanje (ne le) nizozemskih služb v zavezniške informacije izhajalo tudi iz izkušnje izpred dveh desetletij, invazije na Irak.

• Izginjanje zelenih površin v Evropi: V Grčiji se je priobalni gozd spremenil v petzvezdični hotel; v Združenem kraljestvu je na kmetijskih površinah zrasel Amazonov center; v Nemčiji je borov gozd nadomestila Teslina tovarna. Evropa izgublja zelene površine hitreje od dosedanjih uradnih ocen, kar negativno vpliva na varnost preskrbe s hrano in vodo, odpornost na podnebne spremembe in življenje lokalnih skupnosti. To je povzetek mednarodne podatkovne preiskave, v kateri je sodelovalo 41 novinarjev in znanstvenikov iz 11 držav. Zagnali sta jo nizozemska fundacija za čezmejno novinarsko sodelovanje Arena for Journalism in Europe in norveška javna radiotelevizija NRK, medtem ko so jo izvedli v sodelovanju z medijskimi hišami, kot so Le Monde, Die Zeit, Gazeta Wyborcza in The Guardian. Preiskava z naslovom Od zelene proti sivi je v začetku maja prejela nagrado Sigma za izjemne dosežke na področju podatkovnega novinarstva. Med drugim je pokazala, da je v Evropi zaradi gradbenih projektov vsako leto zasedenih približno 1.500 km² zelenih površin, kar ustreza površini 600 nogometnih igrišč na dan in presega dosedanje ocene Evropske agencije za okolje.

• Izginuli otroci v Siriji: Nagrado Sigma je prejela tudi preiskava novoodkritih grozodejstev režima nekdanjega sirskega diktatorja. Mednarodna preiskava šestih medijskih hiš je odkrila, da so varnostne službe v Siriji med vladanjem nekdanjega predsednika države Bašarja al Asada družinam nezakonito odvzele več sto otrok s ciljem izsiljevanja družinskih članov. Otroke so skrivale v mreži sirotišnic, da bi prisilile njihove družine k sodelovanju z režimom. Novinarji so po padcu Asadovega režima decembra 2024 v večmesečni preiskavi z naslovom Sirski ukradeni otroci pregledali več tisoč dokumentov s podatki več kot 300 otrok, ki so bili – nekateri za več let – nameščeni v sirotišnice. Nekateri otroci so bili evidentirani kot zapuščene sirote, drugi so bili navedeni pod spremenjenimi imeni. Analiza je pokazala, da so bili med odvzemom mnogi še dojenčki (tudi novorojenčki). Analiza je pokazala sistematično usklajevanje med tamkajšnjimi varnostnimi službami, ministrstvi ter sirskimi in mednarodnimi sirotišnicami. Nekatere sirotišnice je vodila humanitarna organizacija SOS Children’s Villages s sedežem na Dunaju. Sirske družine še vedno iščejo vsaj 3700 otrok, ki so izginili v času Asadovega režima.

• AI v zdravstvu: V Keniji stroške zdravstvenega varstva od leta 2024 izračunava nov sistem umetne inteligence. Za njegovo uvedbo so porabili več kot 100 milijard kenijskih šilingov (več kot 600 milijonov evrov). Analiza kenijskega portala za preiskovalno novinarstvo Africa Uncensored v sodelovanju z Lighthouse Reports in The Guardian je pokazala, da je sistem načrtno pristranski: preveč zaračunava revnim in premalo bogatim. Zdravstveno varstvo so v Keniji sicer preoblikovali s ciljem rešiti problem prevladujočega neformalnega dela brez davčnih ali zaposlitvenih evidenc. V predhodni ureditvi je manjšina uradno zaposlenih zdravstveni prispevek plačevala neposredno od plače, medtem ko je večina prostovoljno plačevala pavšalni mesečni prispevek ne glede na dohodek. Zdravstvena blagajna je bila zato prazna. Nova ureditev pa na podlagi 43 kazalcev (med drugim, ali imajo prebivalci pločevinasto streho, betonske tlake, latrino, elektriko, dostop do vodnjaka, mobilni telefon, radio, kolo) in sistema UI oceni dohodek gospodinjstva in s tem višino prispevka za zdravstveno varstvo. Preiskava je na podlagi intervjujev in dokumentov, pridobljenih na podlagi dostopa do informacij javnega značaja, pokazala, da približno polovici revnih gospodinjstev zaračunavajo previsoke zneske, medtem ko višje dohodke pri izračunu prispevka podcenjujejo. Preiskava je pokazala tudi, da je vlada predsednika Williama Rute pred uvedbo novega sistema vedela za njegove pomanjkljivosti. Kot piše The Guardian, med 20 milijoni registriranih zavarovancev premije redno plačuje le pet milijonov Kenijcev.

• Preiskava o najbolj kontroverzni vojni fotografiji: Hrvaška samostojna novinarka Barbara Matejčić je za preiskavo nastanka ene od najbolj znanih in kontroverznih fotografij med vojno v BiH prejela posebno priznanje na podelitvi Evropskih novinarskih nagrad. V preiskavi analizira dokumente, arhivsko gradivo in več deset pričevanj. Ob tem pretresa okoliščine, v katerih so nastale fotografije usmrtitve civilistov Huseina Krše in Hajrudina Muzurovića v Brčkem leta 1992. Ena od teh fotografij je leta 1993 celo osvojila nagrado World Press Photo, Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu pa je pozneje celotno serijo fotografij uporabilo kot dokazno gradivo v primeru Gorana Jelisića, ki je bil zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov obsojen na 40 let zapora. Kot so zapisali v utemeljitvi, preiskava »predstavlja novinarstvo redke poglobljenosti, ki nas vodi k vnovičnemu premisleku o tem, za kar smo mislili, da razumemo«. Dvodelna preiskava je bila objavljena leta 2025 v tedniku srbske manjšine na Hrvaškem Novosti (prvi in drugi del) in na portalu Balkanske mreže za preiskovalno novinarstvo (BIRN).

Želite redno prejemati naša uredniška priporočila in nove preiskave na Pod črto? Naročite se na naše e-novice.