Pri Pod črto za vas že več mesecev pripravljamo novo serijo, v kateri se bomo osredotočili na zdravstvo.

To je tema, ki se ji posvečamo že vseh dvanajst let svojega delovanja.

Dostopno in kakovostno zdravstvo je namreč ena izmed ključnih storitev, ki bi morala biti zagotovljena prebivalcem neke države.

Ob tem pa smo takrat, ko nujno potrebujemo zdravstvene storitve, pogosto v zelo ranljivem stanju – poškodovani, bolni ali celo umirajoči.

Poglobljeno smo se do sedaj med drugim ukvarjali s problematiko poklicnih bolezni, neenakosti v zdravstvu in kakovosti v zdravstvu. V okviru mednarodne preiskave z Evropsko mrežo za podatkovno novinarstvo (EDJnet) smo se posvetili tudi težavi dostopnosti zdravil v Evropi.

Ena izmed naših prvih tem, s katero smo se ukvarjali leta 2015, je bila pomanjkanje osebnih zdravnikov in pediatrov v Sloveniji.

Po dobrem desetletju se torej spet vračamo k temi o dostopnosti zdravstva – tokrat še precej bolj poglobljeno.

Najprej se bomo osredotočili na dostopnost osnovne zdravstvene oskrbe, kamor sodijo dostop do storitev prek osebnega zdravnika, pediatra, zobozdravnika in ginekologa. Začeli smo z dostopnostjo osebnih zdravnikov.

Po neuradnih podatkih je bilo konec leta 2015 v Sloveniji brez osebnega zdravnika približno 130.000 oseb. 

V preteklem desetletju so bili na področju dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe izvedeni številni sistemski ukrepi, ki naj bi povečali število osebnih zdravnikov in zagotovili osnovno zdravstveno oskrbo večjemu številu posameznikov.

Število zdravnikov na osnovni zdravstveni ravni, ki vključuje tako splošne zdravnike kot pediatre in zdravnike v šolskih dispanzerjih, je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) leta 2015 znašalo 1311. Do leta 2025 je njihovo število večje za nekaj več kot 100 zdravnikov, skupno 1451.

Vendar pa se je hkrati višala tudi starost populacije, kar pomeni, da so se povečale tudi potrebe po zdravstveni oskrbi.

Po podatkih ZZZS je delež oseb, starejših od 65 let, leta 2015 predstavljal 18,8 % vseh oseb z zdravstvenim zavarovanjem. Leta 2025 pa je njihov delež znašal 22,6 %.

Konec leta 2025 je bilo po podatkih ZZZS oseb brez osebnega zdravnika 139 898, podatek vključuje vse starostne skupine. Od teh jih je bilo nekaj več kot 31 000 opredeljenih v t. i. dodatnih ambulantah za osebe brez osebnega zdravnika.

V seriji, ki je pred vami, se nismo osredotočili samo na opredeljenost posameznikov pri osebnih zdravnikih in ambulantah.

Analizirali smo tudi, kakšna je dejanska dostopnost osebnih zdravnikov in ambulant, ki naj bi opredeljevale nove paciente, kako sta se dostopnost oskrbe za paciente in obremenjenost osebnih zdravnikov spreminjali skozi desetletje, kateri ukrepi vse so bili v tem desetletju izvedeni in kakšen je bil njihov učinek.

Naše analize pa želimo še dopolniti. K deljenju svojih izkušenj bomo povabili tudi vas, saj želimo uradne podatke dopolniti z analizo dejanskih izkušenj uporabnic in uporabnikov slovenskega zdravstvenega sistema.

Podatke bomo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga bomo objavili v oktobru. Veseli bomo, če nam boste, tako kot pri stanovanjski problematiki, ki smo jo preiskovali lani, pomagali pri zbiranju podatkov in bolj poglobljenem razumevanju sistemskih problemov na področju zdravstva, ki vplivajo na vse nas.

Vabimo vas k spremljanju nove serije o zdravstvu na Pod črto.

Ne želite zamuditi najnovejših objav? Naročite se na naše e-novice, ki jih pošiljamo vsak vikend.