Katere so bile februarja najpomembnejše zgodbe na Pod črto?

Februarja so se zgodili premiki na bolje na področju znižanja stroškov bančnega poslovanja za s.p.-je in pri zagotavljanju boljše prometne varnosti v Mariboru. Ob tem so naše zgodbe spodbudile med vami razgreto debato in odzive.

Mesec februar je postregel z dvema premikoma na bolje na dveh izmed področij, kjer pri podcrto.si opozarjamo na nepravilnosti: na področju poslovanja bank in prometne varnosti, tokrat smo se osredotočili na Maribor. Preverili smo tudi napredek na dveh področjih, ki smo ju odprli v prejšnjih letih – odzivnosti javnih organov in zagotavljanja večje dostopnosti osebnih zdravnikov in pediatrov. V februarju ste najbolj brali naše članke o absurdni plačni lestvici sistemskih administratorjev, o veliki polomiji informacijskega sistema obrambnega ministrstva in seznam dolgotrajnih davčnih dolžnikov.

Ilustracija: Ajda Erznožnik
Informacijski sistem obrambnega ministrstva: Od velikega poka v veliko polomijo. Ilustracija: Ajda Erznožnik

 

  • Nižanje stroškov vodenja poslovnih računov za samostojne podjetnike in samozaposlene

Že leta 2014 smo prvič opozorili na visoke stroške bančnih računov za samostojne podjetnike. Banke so namreč podjetnikom zaračunavala ista nadomestila za vodenje računov in plačevanje kot večjim podjetjem, čeprav bi lahko s.p.-jem za poslovanje ponudile mnogo cenejše, osebne račune. Zdaj pa je državna NLB prva izmed slovenskih bank podjetnikom ponudila račun, katerega strošek vodenja je enak kot za vodenje osebnega računa. Mesečni strošek vodenja računa za podjetnika pri tej banki se je tako spustil z dobrih 11 evrov na mesec na le 3,05 evra. Podobno znižanje cen so napovedale tudi nekatere druge slovenske banke.

  • Načrtovani so ukrepi za izboljšanje prometne varnosti v Mariboru

Prejšnji mesec smo v sodelovanju s časnikom Večer objavili tudi obširno analizo nevarnih prometnih točk v Mariboru v treh delih (prvi, drugi, tretji). Z analizo smo ugotavljali, zakaj se na nekaterih točkah v Mariboru zgodi nadpovprečno veliko prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. Po objavi naših člankov smo na mariborsko občino in državno direkcijo za infrastrukturo poslali vprašanja, kakšne ukrepe načrtujejo za izboljšanje varnosti na teh točkah. Tako občina kot direkcija sicer načrtujeta ukrepe, a nekateri bodo odvisni od njihovih finančnih sredstev.

  • Inšpektorji še vedno niso izvedli nadzora nad neodzivnimi javnimi organi

Slabše so se odrezali pri inšpektoratu za javni sektor. Tam so nam konec leta 2014 obljubili, da bodo v letu 2015 izvedli nadzor nad javnimi organi, ki se niso odzvali na naša vprašanja glede njihove porabe javnih sredstev. Prvi preizkus odzivnosti organov na vprašanja smo izvedli že leta 2013. A nadzora inšpektorji kljub obljubam še do danes niso izvedli – po njihovih pojasnilih zato, ker imajo premalo kadra.

  • Odgovori ministrstva o tem, kako bodo zagotovili dovolj osebnih zdravnikov in pediatrov, so medli

Minus si zasluži tudi ministrstvo za zdravstvo. Marca in maja lani smo analizirali problematiko pomanjkanja zdravnikov in pediatrov v Sloveniji in negativne posledice tega. Takrat so nam na ministrstvu za zdravje obljubili, da nam bodo podatke, kako se bodo spopadli s tem problemom, poslali v začetku letošnjega leta. Prejšnji mesec smo pojasnila ministrstva tudi dobili – a zelo medla. Sicer zagotavljajo, da bodo dovolj zdravnikov zagotovili do leta 2020. Konkretnih odgovorov, kako bodo to dosegli, pa nismo dobili.

  • Velika polomija informacijskega sistema ministrstva za obrambo

Precej zanimanja je požel članek o informacijskem sistemu ministrstva za obrambo. Ta je ministrstvo stal že 5,2 milijona evrov, a ga do danes ne uporabljajo. Sistem ISLOG je ministrstvo stal že 5,2 milijona evrov, a ga do danes praktično ne uporabljajo. Odgovornost za fiasko nosijo najvišji uslužbenci, vključno z nekdanjimi ministri. Najhujše napake so se zgodile pod Karlom Erjavcem.

  • Zakaj bomo plačali za kar dve komunikacijski omrežji državnih organov?

Analizirali smo še, zakaj bomo davkoplačevalci morali plačati za kar dve komunikacijski omrežji državnih organov, čeprav bi bilo dovolj eno.

  • Varnost bralcev spletnih portalov: policija še vedno sistematično krši ustavo in zakon

In razkrili, kako policija še kar sistematično krši ustavo in zakon pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov in naročnikov malih oglasov na teh portalih.

  • Absurdna plačna lestvica pri zaposlovanju informatikov stane državo milijone evrov

Precej prahu med bralci pa je dvignil naš zadnji februarski članek o ministrstvu za javno upravo. To ministrstvo za drag denar sistemske administratorje za vzdrževanje državnega računalniškega oblaka najema od zasebnega podjetja, namesto da bi jih zaposlilo samo in s tem po naših izračunih prihranilo več milijonov evrov. Nekateri bralci ste menili, da so naše predpostavke o višini plač sistemskih administratorjev napačne (bodisi previsoke ali prenizke). Spet drugi ste menili, da ministrstvo ne rabi toliko administratorjev, kot jih bo plačevalo podjetju. V kolikor se tudi sami ne strinjate z našimi predpostavkami, vas vabimo, da vaše mnenje argumentirano predstavite v komentarjih pod člankom ali ga pošljete na anze@podcrto.si . Veseli bomo vsake argumentirane kritike – še posebno, če bo vsebovala alternativne izračune/predpostavke in njihovo utemeljitev.

SalonUporabnihUmetnosti2Feb2015FotoVesnaLutar-1
Pod črto v mariborskem Salonu uporabnih umetnosti. Fotografija: Vesna Lutar

Ob tem smo februarja s Pod črto prvič gostovali tudi v Mariboru. V polnem Salonu uporabnih umetnosti smo o novinarstvu z učinkom z vami razpravljali odgovorni urednik Anže Voh Boštic in Taja Topolovec, direktorica Zavoda Pod črto. Debato je vodil Lenart Kučić. Za vse, ki ste dogodek zamudili, objavljamo posnetek prvega dela dogodka (Žal več kot uro dolge razprave s publiko ne moremo objaviti, ker je posnetek preslabe kakovosti.).

Konec februarja smo v kreativnem centru Poligon organizirali tudi prvo Open Data srečanje, na katerem ste udeleženci predstavili dva projekta na področju odprtih podatkov. Srečanja bomo organizirali vsake tri mesece, na obveščanje o srečanjih se lahko prijavite tukaj.

Podatki o poslovanju Pod črto v februarju 2016:

Za konec prilagamo še podatke o našem poslovanju v februarju:

–          Prihodek od donacij bralcev: 932 evrov

–          Prihodek od donacij podjetij: 2630 evrov

–          Prihodek od prodaje vsebin: 1000 evrov

–          Stroški dela: 5530 evrov

–          Provizije, davek, administracija in ostalo: 182,23 evra

Podjetja, ki so v februarju podprla Zavod Pod črto so: Best Travel Store, MA-NO in Lancom.

Uspešen marec vam želi,

ekipa podcrto.si

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 0 komentarjev



Več iz teme: Mesečna poročila

V zameno za vašo podporo smo se zavezali k transparentnosti našega delovanja. Zato vas mesečno obveščamo o našem delu, novih zgodbah, razvoju zgodb in poslovanju medija Pod črto.

94 prispevkov

Poletje na Pod črto: vsebine ob 10. obletnici, zagon Pod črto HUB-a in razvoj primera Marina

Z več novimi vsebinami in zagonom projekta Pod črto HUB smo praznovali 10. obletnico našega delovanja. Hvala vsem za podporo! …

Tema: Mesečna poročila
Sporočilo uredništva,

Maj in junij na Pod črto: Volilna neudeležba, obtožbe v primeru Marina in epilog tožbe proti ministrstvu za kulturo

Objavili smo nov članek o neudeležbi na volitvah, zabeležili razvoj zgodbe v primeru Marina in ob 10. obletnici Pod črto …

Tema: Mesečna poročila
Sporočilo uredništva,

0 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zadnje objavljeno