Absurdna plačna lestvica pri zaposlovanju informatikov stane državo milijone evrov

Ministrstvo za javno upravo je sistemske administratorje za vzdrževanje državnega računalniškega oblaka za 9,3 milijona evrov najelo od zasebnega podjetja, namesto da bi jih zaposlilo samo in s tem privarčevalo več kot 2 milijona evrov.

Članek je objavljen tudi v časniku Dnevnik

Foto: dariorug/Flickr
Foto: dariorug/Flickr

Podjetju 3 Gen, ki praktično ves dohodek pridobi s poslovanjem z ministrstvom za javno upravo (MJU), je januarja letos uspel sanjski posel. Za »storitve računalniške podpore in svetovanja« bodo v prihodnjih štirih letih od ministrstva dobili skupno kar 9,3 milijona evrov.

Čeprav gre za velik posel, je bilo podjetje 3 Gen edino, ki je konkuriralo za njegovo pridobitev. Razlog temu je najverjetneje pogoj v javnem naročilu, ki je izločil vse resne konkurente 3 Gena. Za dobrih devet milijonov evrov bodo sistemski administratorji podjetja štiri leta vzdrževali veleprojekt ministrstva za javno upravo (MJU), državni računalniški oblak, s katerim želijo centralizirati informatiko v državni upravi in s tem zmanjšati državne stroške za informatiko. A posel s 3 Genom vzbuja dvom o zavezanosti k zmanjševanju stroškov.

3 Gen je že dva prejšnja posla z MJU, oba sta bila vredna okoli 850.000 evrov, dobil kot edini ponudnik. A takrat zato, ker mu je ministrstvo posel mimo javnega razpisa oddalo neposredno. Uradni razlog za to so bili »skrajno nujni primeri«, ki terjajo takojšnjo izvedbo poslov, oziroma da gre za dodatne posle, ki predstavljajo ponovitev že izvedenih podobnih poslov.

Zapravljanje davkoplačevalskega denarja

Zadnji razpis, za 9,3 milijona evrov, je bil odprt za vsa podjetja. Toda eden od pogojev v razpisu je določal, poenostavljeno povedano, da lahko posel pridobi samo podjetje, ki nima nobenih drugih poslov z ministrstvom za javno upravo. Ta pogoj pa je izločil vsa večja IT-podjetja pri nas, saj ministrstvu kot enemu največjih uporabnikov informacijskih rešitev v javni upravi dobavljajo aplikacije, strojno opremo ali druge IT-storitve.

3 Gen mora po določilih naročila za 9,3 milijona evrov zagotoviti 30 sistemskih administratorjev, ki bodo vzdrževali državni računalniški oblak. Preračunano to pomeni, da bo MJU podjetju na mesec za posameznega administratorja plačal kar 6466 evrov. Ob tem morajo imeti le štirje administratorji sedmo stopnjo izobrazbe, torej končano fakulteto. Za ostale je dovolj štiriletna srednja šola.

Zaradi visokega povpraševanja po sistemskih administratorjih na trgu bi bil strošek 6466 evrov za vrhunskega administratorja s fakultetno izobrazbo sprejemljiva cena. Drugače pa je tistimi, ki imajo končano le srednjo šolo. Takšen administrator lahko na trgu pričakuje okoli 1100 evrov osnovne plače. Celoten strošek delodajalca zanj tako tudi po zelo konservativnih ocenah ne presega 2500 evrov na mesec. Če v to vračunamo še strošek zagotavljanja pisarne in pripomočkov za delo, strošek za ministrstvo ne bi smel preseči 3000 evrov na mesec.

Zakaj torej ministrstvo podjetju 3 Gen plačuje več kot 6000 evrov za vsakega od 26 administratorjev s srednjo šolo? Ali, če smo še bolj konservativni in odštejemo DDV, 5300 evrov na mesec? Ker bo MJU v štirih letih za 26 administratorjev namesto 3000 evrov plačalo 5300 evrov, ta razlika čez prst pomeni dodatnih 2,87 milijona evrov nepotrebno zapravljenega davkoplačevalskega denarja.

Omejitve plačne lestvice

Z našimi vprašanji smo se obrnili na Jurija Bertoka, ki vodi informatiko na MJU. Omejujoč pogoj, ki je izločil ostala velika IT-podjetja pri nas, v razpisu mora biti, zagotavlja Bertok. Sistemski administratorji, ki jih bo ministrstvu dalo na voljo izbrano podjetje, so namreč zadolženi za preverjanje blaga in storitev, ki jih ministrstvu dobavljajo ostala IT-podjetja. »Sistemski administrator mora biti na moji strani mize, ne sme imeti nobene povezave z Oraclom, z IBM, predvsem pa nobene povezave s tistimi, ki mi prodajajo aplikacije. On je moja kontrola,« pove Bertok.

Toda zakaj potem ministrstvo potrebnih 30 sistemskih administratorjev ne zaposli kar samo? Pri najemu administratorjev od 3 Gena mora namreč ministrstvo podjetju poleg cene administratorja financirati še dobiček podjetja, plače direktorjev in morebitne ostale stroške.

Zaposlitev sistemskih administratorjev ministrstvu preprečuje trenutna plačna lestvica v javni upravi, pojasnjuje Bertok. Sistemski administrator s štiriletno srednjo šolo bo kariero v javnem sektorju začel v 17. plačnem razredu, so nam pojasnili na MJU. To pomeni, da bo praktično delal za minimalno plačo, čeprav bi na trgu tak administrator dobil okoli 1100 evrov osnovne plače.

Sistemski administrator s fakulteto, ki lahko po pojasnilih Bertoka na trgu pričakuje vsaj od 2500 do 3000 evrov neto osnovne plače, pa bo kariero začel v 33. plačnem razredu oziroma s 1000 evri neto plače. Razlog za nizke plače je, da so sistemski administratorji v javni upravi opredeljeni kot strokovno-tehnični delavci in ne kot uradniki. Uradniki lahko po plačni ureditvi dosežejo višje plačne razrede kot tehnični delavci v javni upravi.

Podjetje 3 Gen je konec devetdesetih let nastalo pretežno iz nekdanjih javnih uslužbencev, zaposlenih na takratnem centru vlade za informatiko, nam je pojasni Jurij Bertok. »Država sistemskih administratorjev ni mogla plačati dovolj dobro, fantje so naredili firmo, se prijavili na razpis za sistemsko podporo in to razmerje traja vse do danes.«

Kot pravi Bertok, je ministru Koprivnikarju že predlagal spremembo plačne lestvice za administratorje. Spremembo lahko predlaga MJU, potrditi pa jo mora vlada. A na ministrstvu povedo: »Ta trenutek posebnega predloga ne pripravljamo, čeprav je običajno in dejstvo, da obstaja razlika med vrednotenjem dela v gospodarstvu in javni upravi, tudi pri takšnih profilih. Sistem plač in plačna lestvica sta jasna, se pa plačne anomalije rešujejo postopoma, od najbolj perečih naprej. V okviru vrednotenja delovnih mest pa bodo tudi takšna vprašanja prišla na vrsto oziroma jim bomo posvetili pozornost,« se glasi odgovor MJU na naše vprašanje, kako si prizadevajo urediti situacijo.

Milijonsko preplačevanje sistemskih administratorjev z njihovim najemanjem pri zasebnih podjetjih torej za ministrstvo ni med najbolj perečimi problemi.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 16 komentarjev



Več iz teme: Javno naročanje

Javna naročila so v Sloveniji poligon za korupcijo in klientelizem. Ugotavljamo, zakaj.

16 prispevkov

Sporni IT razpisi ministrstva: policija preiskuje že leto dni, protikorupcijska komisija molči

Nenavadne prakse naročanja IT storitev na ministrstvu za delo tudi po letu dni od njihovega razkritja ostajajo brez policijskega epiloga.

Tema: Javno naročanje
Članek,

Informacijski sistem obrambnega ministrstva: od velikega poka v veliko polomijo

Sistem ISLOG je ministrstvo stal že 5,2 milijona evrov, a ga do danes praktično ne uporabljajo. Odgovornost za fiasko nosijo …

Tema: Javno naročanje, Nadzor nad javnim sektorjem
Članek,

16 komentarjev

Rok 29. 2. 2016, 10.03

Kdorkoli, ki bi rad IT-jevce plačeval kot javne uslužbence, je že v štartu obsojen na "fail".
In to, ali ima "sistemc" faks ali ne, v realnem sektorju nima nobene veze, ker je pomembno samo kako dobro opravlja svoj posel, ne katero šolo je končal.

To seveda ne pomeni, da se ne strinjam s tem, da je znesek za projekt seveda previsok.

trisul 29. 2. 2016, 11.09

Kadarkoli se na javni razpis odzove en sam konkurent, gre za korupcijo, nepotizem ali klientelizem. Na poštenih razpisih je nepopisna gneča. Ko pa nekaj desetletij na enak način zmaguje podjetje bivših uslužbencev ministrstva je prav vsem vnaprej jasno za kaj gre.

Tukaj sta dva žalostna dejstva. Prvo, da je razpisni postopek tako skorumpiran, drugo, da avtor članka ne zahteva poštenega razpisa, temveč zaposlitev kadra direktno v javni upravi. Torej, manj klientelizma in več nepotizma.

Nepotizem, kjer bi javni uslužbenci zaposlili prijatelja ali sorodnika, ni nič manj škodljiv kot klientelizem, kjer državni posel gre njihovim sodelavcem. Potrebno je počistiti s korupcijo, ne zgolj zamenjati oblike.

Tukaj gre zgolj za ideološki boj javnosektorske mentalitete proti podjetništvu. Hočemo več zaposlenih v javnem sektorju in manj posla za gospodarstvo. Korupcija in zapravljanje pa nobenega ne moti.

Anže Voh Boštic 29. 2. 2016, 11.20

Za vsako organizacijo, ali je to podjetje ali pa organ javnega sektorja, je logično, da bo kader, ki ga rabi stalno, zaposlila sama in ne drago najemala od zunanjih izvajalcev. To po mojem mnenju nima zveze z ideologijo ampak je stvar dobrega upravljanja. Povsem normalno je da podjetje ali javni organ, ko rabi npr. specifično aplikacijo, najame zunanjega izvajalca, da mu zadevo sprogramira in potem je zadeva zaključena. Ni pa normalno, da od zunanjega izvajalca najema osebje (!), ki ga stalno rabi in ki skrbi za DRO, ki je precej kritična infrastruktura.

Davor 29. 2. 2016, 16.25

S plačami, ki so omenjene v članku, bo institucija dobila res izjemen kader... V IT-ju so potrebe po kadrih izjemno visoke, plače posledično tudi. Za minimalca ali kak evro več bodo posledično delali samo tisti, ki so popolnoma nesposobni in jih v resnih podjetjih ne marajo. Posledice? Jasne.

Vlayke 7. 9. 2016, 11.11

To ne drži nujno.
Tudi v velikih zasebnih podjetjih je pogosto prisoten pojav "outsourcinga", kjer se podjetje za nekatere dejavnosti odloči, da niso del osnovne panoge tega podjetja. IT vsekakor pogosto spada v to kategorijo. Navsezadnje (moja domneva) tudi Pod Črto verjetno nima svojih strežnikov za internetne strani in elektronsko pošto. Verjetno jih najemate pri katerem od ponudnikov, ki so za to specializirani. Pa sploh ni narobe domnevati, da je dosegljivost na internetu nekaj kar potrebujete prav vsak dan in je za vas kritičnega pomena.

Poznavalec 29. 2. 2016, 12.52

Na nekem drugem področju so na MJU izvedli to, da so nekatere storitve, ki so jih za njih opravljali v zasebne podjetju prenesli k njim, češ da bodo tako prihranili denar (zaposleni iz zasebnega podjetja so imeli zgolj možnost, da postanejo javni uslužbenci ali gredo na zavod). Kader s srednjo šolo je tako padel iz neto plače nad 2000 evri naenkrat na 800 evrov. Kakšen je rezultat raje ne omenjam. Pa tu ne gre zgolj za neživljensko tog plačni sistem! To je zgolj eden izmed problemov. Na tem področju je potrebno konstantno izobraževanje, za kaj zahtevnejšega tudi draga izobraževanja v tujini. To je v državni upravi praktično nemogoče. Kvaliteta srednjega managmenta je poglavje zase. Prav tako ni možno plačati recimo dežurstev in pripravljenosti na domu, kar moraš imeti za sisteme, ki delajo 24*7*365. Jaz poznam primere, ko sistemci v zasebnem sektorju dobijo zgolj za pripravljenost čez vikend tako finančno nadomestilo, kot je neto plača javnega uslužbenca v strokovno-tehničnem palčnem razredu (med 18 in 25) - morda kakšen evro več od minimalca!

PetarR 29. 2. 2016, 16.18

30 sistemskih administratorjev je kar velik. Da bi ocenili koliko dela imaj ni zadosti reči da vzdržujejo "državni računalniški oblak". Koliko ta "oblak" ima serverjev ? 30, 300, 3000 ? Koliko je imel izpadov v prejšnjem tednu, mesecu, letu? Zakaj MJU ima "državni računalniški oblak" ? A to pomeni da mora vsako ministrstvo imeti svoj oblak? Zakaj nima država 1 oblak za vse?

Anže Voh Boštic 29. 2. 2016, 18.02

Tule boš našel vse odgovore: https://piratskastranka.si/konec-skrivanja-podatkov-o-bodocem-drzavnem-informacijskem-oblaku/

Poznavalec 29. 2. 2016, 22.41

Od tega državnega oblaka ni trenutno še nič otipljivega oziroma to so načrti za prihodnost. Dejstvo je, da ta firma, ki je omenjena v članku že sedaj vzdržuje večino najpomembnejših baz podatkov in registrov državne administracije, ki tečejo na Oraclu.

morda naiven 7. 3. 2016, 15.35

Bojda gre za 500 strežnikov in čez 200 informacijskih sistemov, nekako tako, kot da bi vse banke v Sloveniji in še ZPIZ in ZZZS skupaj dal in dodal še nekja d.d. in d.o.o. firm skupaj, pa pomešal med sabo operacijske sisteme, vendar to še ne gre za DRO...

neboslo 9. 5. 2016, 15.23

500 serverjev niti en orenk slovenski d.d. ni, kaj šele "vse banke skupaj itd itd".

BOTA112 29. 2. 2016, 19.34

Ne drži, da informatikov v državni upravi ni mogoče pošteno plačati! Strokovno tehnični delavec 1 ima izhodiščni plačilni razred enak plačilnemu razredu podsekretarja! Če zraven prištejemo še dodatek na pripravljenost, do katerega so upravičeni, dobijo plačo enako vodilnim delavcem v državni upravi.

Državni informacijski oblak je že v osnovi zamišljen kot prvi korak k privatizaciji tega področja, zato poteza Ministrstva za javno upravo ne preseneča!

Stroboskop 2. 3. 2016, 08.02

Po kakšni lestvici je 6466 za "vrhunskega administratorja s fakultetno izobrazbo" sprejemljiva cena, medtem ko je vrhunski administrator brez fakultetne izobrazbe vreden le 1100 EUR osnovne plače? Od kod so te številke? Ker kolikor mi je znano, je izobrazba lahko pomembna le na začetku, če že, več je vredno dejansko znanje, ki ga administrator ima, ne glede na izobrazbo. Pa tudi sicer - ko nekdo dokonča fakulteto, je nenadoma vreden 6x toliko kot prej? Kaj pomeni dokončana fakulteta? Diplomski študij? Magistrski ali doktorski? Ali je to le pravljica, ki promovira logiko "pejt študerat, de nauš rabu delat"?

Testko 3. 3. 2016, 11.02

V sodstvu je, tako da ima sistem'c s 5. stopnjo minimalca, z uni pa tisočaka. Medtem pa Astec pobira smetano, bruto ura inženirja, ki to ni, stane 100 EUR in več. Že desetletja. Tačas pa se je z negativno kadrovsko selekcijo nabralo slab kader in problem je praktično nerešljiv!

Citronček 7. 3. 2016, 13.23

Zastarelo. Asteca ni več.

matematika 6. 3. 2016, 12.38

Navedbe o cenah IT delavcev v članku ne držijo, če jih primerjamo z bilanco podjetja 3 Gen.
Podjetje 3 Gen je imelo po bilanci iz leta 2014 35 zaposlenih, in 2.243.078€ prihodkov. To pomeni 64.000 € prihodkov na zaposlenega.
Če bi svoje zaposlene plačevali po tej vmesni "tržni ceni", to je med 2500 in 3000€ neto, vzemimo srednjo vrednost 2750€, je bruto mesečni strošek 5874€
(vir: http://www.src.si/opla/). K temu je treba dodati še malico, prevoz na delo in regres, morda tudi božičnico / trinajsto plačo. To pomeni da je za tako plačo povprečni mesečni strošek delodajalca gotovo višji od 6000€. To pomeni letni strošek dela vsaj 72.000€ na zaposlenega.
Ker pa 3 Gen nima dovolj prihodkov na zaposlenega, takih plač ne izplačuje, pač pa konkretno nižje. In če za nižjo plačo od "tržne" delajo v privatnem podjetju, bi lahko tudi v javni službi.
Q.E.D.
Kdor ima podjetje in izplačuje plače pa seveda ve, da stroški podjetja niso samo plače, pač pa še cel kup drugih stvari - poslovni prostori, ogrevanje, strojna in programska oprema, dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlenih, marketing, ... in na koncu je treba pod črto imeti tudi kaj dobička. 3 Gen ga ima samo 5000€, temu ob takemu prihodku rečemo knjigovodska nula, ki velikokrat kaže na frizirano bilanco. Zdravo IT podjetje ne sme porabiti za plače kaj dosti več kot polovice prihodkov, saj v nasprotnem primeru zmanjka za ostale, prav tako pomembne stvari.

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje obvezna polja.

Zadnje objavljeno