Članek je objavljen tudi v časniku Dnevnik

Podjetju 3 Gen, ki praktično ves dohodek pridobi s poslovanjem z ministrstvom za javno upravo (MJU), je januarja letos uspel sanjski posel. Za »storitve računalniške podpore in svetovanja« bodo v prihodnjih štirih letih od ministrstva dobili skupno kar 9,3 milijona evrov.

Čeprav gre za velik posel, je bilo podjetje 3 Gen edino, ki je konkuriralo za njegovo pridobitev. Razlog temu je najverjetneje pogoj v javnem naročilu, ki je izločil vse resne konkurente 3 Gena. Za dobrih devet milijonov evrov bodo sistemski administratorji podjetja štiri leta vzdrževali veleprojekt ministrstva za javno upravo (MJU), državni računalniški oblak, s katerim želijo centralizirati informatiko v državni upravi in s tem zmanjšati državne stroške za informatiko. A posel s 3 Genom vzbuja dvom o zavezanosti k zmanjševanju stroškov.

3 Gen je že dva prejšnja posla z MJU, oba sta bila vredna okoli 850.000 evrov, dobil kot edini ponudnik. A takrat zato, ker mu je ministrstvo posel mimo javnega razpisa oddalo neposredno. Uradni razlog za to so bili »skrajno nujni primeri«, ki terjajo takojšnjo izvedbo poslov, oziroma da gre za dodatne posle, ki predstavljajo ponovitev že izvedenih podobnih poslov.

Zapravljanje davkoplačevalskega denarja

Zadnji razpis, za 9,3 milijona evrov, je bil odprt za vsa podjetja. Toda eden od pogojev v razpisu je določal, poenostavljeno povedano, da lahko posel pridobi samo podjetje, ki nima nobenih drugih poslov z ministrstvom za javno upravo. Ta pogoj pa je izločil vsa večja IT-podjetja pri nas, saj ministrstvu kot enemu največjih uporabnikov informacijskih rešitev v javni upravi dobavljajo aplikacije, strojno opremo ali druge IT-storitve.

3 Gen mora po določilih naročila za 9,3 milijona evrov zagotoviti 30 sistemskih administratorjev, ki bodo vzdrževali državni računalniški oblak. Preračunano to pomeni, da bo MJU podjetju na mesec za posameznega administratorja plačal kar 6466 evrov. Ob tem morajo imeti le štirje administratorji sedmo stopnjo izobrazbe, torej končano fakulteto. Za ostale je dovolj štiriletna srednja šola.

Zaradi visokega povpraševanja po sistemskih administratorjih na trgu bi bil strošek 6466 evrov za vrhunskega administratorja s fakultetno izobrazbo sprejemljiva cena. Drugače pa je tistimi, ki imajo končano le srednjo šolo. Takšen administrator lahko na trgu pričakuje okoli 1100 evrov osnovne plače. Celoten strošek delodajalca zanj tako tudi po zelo konservativnih ocenah ne presega 2500 evrov na mesec. Če v to vračunamo še strošek zagotavljanja pisarne in pripomočkov za delo, strošek za ministrstvo ne bi smel preseči 3000 evrov na mesec.

Zakaj torej ministrstvo podjetju 3 Gen plačuje več kot 6000 evrov za vsakega od 26 administratorjev s srednjo šolo? Ali, če smo še bolj konservativni in odštejemo DDV, 5300 evrov na mesec? Ker bo MJU v štirih letih za 26 administratorjev namesto 3000 evrov plačalo 5300 evrov, ta razlika čez prst pomeni dodatnih 2,87 milijona evrov nepotrebno zapravljenega davkoplačevalskega denarja.

Omejitve plačne lestvice

Z našimi vprašanji smo se obrnili na Jurija Bertoka, ki vodi informatiko na MJU. Omejujoč pogoj, ki je izločil ostala velika IT-podjetja pri nas, v razpisu mora biti, zagotavlja Bertok. Sistemski administratorji, ki jih bo ministrstvu dalo na voljo izbrano podjetje, so namreč zadolženi za preverjanje blaga in storitev, ki jih ministrstvu dobavljajo ostala IT-podjetja. »Sistemski administrator mora biti na moji strani mize, ne sme imeti nobene povezave z Oraclom, z IBM, predvsem pa nobene povezave s tistimi, ki mi prodajajo aplikacije. On je moja kontrola,« pove Bertok.

Toda zakaj potem ministrstvo potrebnih 30 sistemskih administratorjev ne zaposli kar samo? Pri najemu administratorjev od 3 Gena mora namreč ministrstvo podjetju poleg cene administratorja financirati še dobiček podjetja, plače direktorjev in morebitne ostale stroške.

Zaposlitev sistemskih administratorjev ministrstvu preprečuje trenutna plačna lestvica v javni upravi, pojasnjuje Bertok. Sistemski administrator s štiriletno srednjo šolo bo kariero v javnem sektorju začel v 17. plačnem razredu, so nam pojasnili na MJU. To pomeni, da bo praktično delal za minimalno plačo, čeprav bi na trgu tak administrator dobil okoli 1100 evrov osnovne plače.

Sistemski administrator s fakulteto, ki lahko po pojasnilih Bertoka na trgu pričakuje vsaj od 2500 do 3000 evrov neto osnovne plače, pa bo kariero začel v 33. plačnem razredu oziroma s 1000 evri neto plače. Razlog za nizke plače je, da so sistemski administratorji v javni upravi opredeljeni kot strokovno-tehnični delavci in ne kot uradniki. Uradniki lahko po plačni ureditvi dosežejo višje plačne razrede kot tehnični delavci v javni upravi.

Podjetje 3 Gen je konec devetdesetih let nastalo pretežno iz nekdanjih javnih uslužbencev, zaposlenih na takratnem centru vlade za informatiko, nam je pojasni Jurij Bertok. »Država sistemskih administratorjev ni mogla plačati dovolj dobro, fantje so naredili firmo, se prijavili na razpis za sistemsko podporo in to razmerje traja vse do danes.«

Kot pravi Bertok, je ministru Koprivnikarju že predlagal spremembo plačne lestvice za administratorje. Spremembo lahko predlaga MJU, potrditi pa jo mora vlada. A na ministrstvu povedo: »Ta trenutek posebnega predloga ne pripravljamo, čeprav je običajno in dejstvo, da obstaja razlika med vrednotenjem dela v gospodarstvu in javni upravi, tudi pri takšnih profilih. Sistem plač in plačna lestvica sta jasna, se pa plačne anomalije rešujejo postopoma, od najbolj perečih naprej. V okviru vrednotenja delovnih mest pa bodo tudi takšna vprašanja prišla na vrsto oziroma jim bomo posvetili pozornost,« se glasi odgovor MJU na naše vprašanje, kako si prizadevajo urediti situacijo.

Milijonsko preplačevanje sistemskih administratorjev z njihovim najemanjem pri zasebnih podjetjih torej za ministrstvo ni med najbolj perečimi problemi.