Informacijski sistem obrambnega ministrstva: od velikega poka v veliko polomijo

Sistem ISLOG je ministrstvo stal že 5,2 milijona evrov, a ga do danes praktično ne uporabljajo. Odgovornost za fiasko nosijo najvišji uslužbenci, vključno z nekdanjimi ministri. Najhujše napake so se zgodile pod Karlom Erjavcem.

Branje tega prispevka vam bo vzelo približno deset minut

Članek je objavljen tudi v Dnevnikovem Objektivu

Ilustracija: Ajda Erznožnik
Ilustracija: Ajda Erznožnik

Slovenska vojska si je leta 2005 zaželela velikega poka.

Ta »veliki pok« ni bil povezan z vojaškimi aktivnostmi, kot bi se dalo sklepati iz besedne zveze. Strategija velikega poka je pomenila hitro in z enim zamahom vpeljan nov informacijski sistem ministrstva za obrambo in slovenske vojske, imenovan ISLOG.

A namesto velikega poka sta ministrstvo in vojska dobila veliko polomijo. Informacijski sistem v predvidenem letu dni ni bil pripravljen. In še danes ni.

Revizija računskega sodišča, izdana decembra lani, je razkrila posledice te polomije: najmanj 5,2 milijona evrov porabljenega davkoplačevalskega denarja za sistem, za katerega ministrstvo ne ve, kako uporaben je trenutno, in ki ga vojska še do danes praktično ne uporablja.

Razlogi za polom? Projekt je bil slabo in preoptimistično načrtovan, ministrstvo ni zagotovilo dovolj ljudi, ki bi sodelovali pri projektu, podjetje, ki bi moralo sprogramirati informacijski sistem, ni imelo dovolj izkušenj s takšnimi projekti. Odgovoren za milijonsko izgubo pa je vrh obrambnega ministrstva, vključno z ministri za obrambo.

Kolektivna amnezija

Zaposlene na ministrstvu za obrambo je, kar zadeva informacijski sistem ISLOG, zajela kolektivna amnezija. Naša prošnja za pogovor s primerno osebo na ministrstvu, ki bi nam  lahko pojasnila razloge za napake pri projektu in načrte za njegov nadaljnji razvoj, ni bila uslišana. Kot so nam pojasnili v službi za odnose z javnostjo, na ministrstvu niso mogli najti niti ene osebe, ki bi projekt dovolj dobro poznala, da bi nam lahko odgovorila na naša vprašanja.

Edini, ki se je bil z nami pripravljen pogovarjati o ISLOG, je nekdanji vodja informatike na obrambnem ministrstvu Jurij Bertok. Po objavi revizije računskega sodišča so se, kot pravi,  nanj zgrnile hude kritike na najrazličnejših spletnih forumih.  Maja lani je Bertok dobil nagrado ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja za posebne dosežke na področju državne informatike. Mnogi so se ob tem spraševali, kako je mogoče, da je nagrado dobil človek, ki je v času polomije z ISLOG vodil službo za informatiko na obrambnem ministrstvu. Zdaj kot generalni direktor direktorata za informatiko na ministrstvu za javno upravo bdi nad razvojem celotne informatike v javni upravi.

Bertok očitke na forumih zavrača. ISLOG je bil organizacijski, ne informacijsko-tehnološki projekt ministrstva, pove. Naloga njegove službe naj bi bila le informacijska podpora projektu. In to naj bi po njegovih besedah korektno opravili. Kot pravi, je dolgo časa razmišljal, ali bo z nami spregovoril o projektu ISLOG. Glede na vse, kar se je pojavljalo na forumih, in glede na povezovanje ISLOG z zdajšnjimi projekti na ministrstvu na javno upravo, na katere je zelo ponosen, se je odločil podati svoj pogled na ISLOG.

Ambiciozna vojska

Naročnik informacijskega sistema ISLOG je bil generalštab slovenske vojske (GŠSV), pojasnjuje Bertok. Generalštab je hotel pred vključitvijo v zvezo Nato izboljšati informatizacijo svojega delovanja. Procesi delovanja, na primer nabava vojaške opreme ali upravljanje kadrov, so bili informacijsko nepovezani.

V vojski so želeli te procese izboljšati z enotno informacijsko rešitvijo, ki jo je že uporabljalo šestnajst članic Nata. Rešitev je bila vojaška verzija programa, imenovanega SAP. SAP je razvila nemška multinacionalka z istim imenom in je eden najbolj znanih programov za informatizacijo delovnih procesov podjetij, javnih organov in drugih velikih poslovnih sistemov. Posamezno podjetje, državni organ ali drug subjekt si osnovno verzijo SAP priredi po svojih potrebah. V primeru ministrstva za obrambo in slovenske vojske bi tak prirejeni SAP postal informacijski sistem ISLOG.

Načrti ministrstva oziroma generalštaba so bili ambiciozni. Kot je razvidno iz revizijskega poročila, so želeli s sistemom ISLOG informatizirati vse: od nabave, vzdrževanja in odpisa celotnega inventarja vojske (od hrane, streliva v skladiščih, uniform do bojnih in civilnih vozil, letal in helikopterjev ter druge vojaške opreme) do sledenja vsem razporeditvam slovenskih vojakov doma in v tujini ter upravljanja financ slovenske vojske.

Kako naj bi bilo to videti v praksi? Podatki o zalogah v skladiščih, na primer, niso medsebojno povezani. Zato eno skladišče prek ministrstva naroča strelivo, medtem ko ga ima drugo še na zalogi in bi ga lahko prerazporedili tja, kjer streliva primanjkuje. Z ISLOG bi vsa skladišča v vsakem trenutku vedela, česa ima vojska dovolj in kaj je treba nabaviti. Podobno bi vojska z ISLOG razporejala vojaške enote. »S kadrovskim delom ISLOG enote premikaš kot figuro na šahovnici, na primer, napotiš enoto na Kosovo. ISLOG zagotavlja, da so vsi viri načrtovani in vnaprej zagotovljeni. To je jedro vojaškega SAP,« pojasni Jurij Bertok.

Široka funkcionalnost sistema pa zahteva tudi veliko dela pri njegovem vzpostavljanju. Nizozemska vojska je takšen projekt začela izvajati leta 2003 in ga končala šele predlani, je razvidno iz revizije računskega sodišča. Podobno na Danskem: tam so projekt začeli razvijati že leta 1998, končali pa trinajst let pozneje. V Nemčiji so ga začeli izvajati leta 2000, končali pa ga bodo predvidoma šele leta 2022.

A slovenska vojska je bila bolj optimistična. V skladu z doktrino velikega poka so želeli celoten ISLOG sprogramirati in vpeljati v letu dni. Te izjemno optimistične časovne ocene pa niso temeljile na relevantnih podatkih. Kot je zapisalo računsko sodišče, vojska pred začetkom projekta, leta 2003, ni pripravila nikakršne študije izvedljivosti projekta ISLOG. Namesto tega so se odločili, da bodo študijo pripravili po izbiri izvajalca projekta. Z drugimi besedami: v vojski niso natančno vedeli, kaj jim mora ISLOG omogočati in kako ga bodo vpeljali v uporabo. Zunanjemu podjetju, ki bo ISLOG dejansko sprogramiral, so torej želeli oddati posel, ne da bi mu povedali, kaj točno mora podjetje sprogramirati.

Prvotni, izjemno optimistični načrt uvedbe ISLOG. Vir: revizija računskega sodišča
Prvotni, izjemno optimistični načrt uvedbe ISLOG. Vir: revizija računskega sodišča

To je bil recept za katastrofo. Dobro opravljena študija izvedljivosti bi namreč pokazala nerealnost enoletnega roka za izvedbo projekta. »Ministrstvo za obrambo se je že v letu 2003 zavedalo dolgih rokov za uvedbo sistema SAP v nemške oborožene sile, prav tako pa se je zavedalo, da druge države uporabljajo sistem SAP le za manjši del organizacije in ne za celotna ministrstva,« so zapisali revizorji računskega sodišča.

Slabo načrtovanje se je zgodilo, ko je ministrstvo vodil Anton Grizold, načelnik GŠSV pa je bil general Ladislav Lipič.

Stroški poskočili za dvakrat

Nedorečeni načrti za ISLOG so bili prvi kamenček v plazu, ki je povzročil milijonsko škodo. Ministrstvo je nato na podlagi slabih načrtov leta 2005, torej že pod vodstvom Karla Erjavca, objavilo razpis za programiranje ISLOG. H kandidiranju na razpis je povabilo štiri podjetja. Razpis je dobila slovenska podružnica podjetja IBM.

A postopek izbire izvajalca je bil dvomljiv. Kot rečeno, razpis ni natančno opredelil, kakšna dela MORS od izvajalca sploh zahteva. Ker so si morala podjetja zahteve tolmačiti po svoje, so njihove cene močno odstopale – tudi za več kot sto odstotkov. IBM je ponudil najnižjo ceno, 2,79 milijona evrov za nakup licenc in prireditev programa SAP za potrebe MORS. Pogodba med MORS in IBM je bila podpisana 20. oktobra 2005.

Slabo načrtovanje projekta je kmalu povzročilo dodatne stroške. Ker so na MORS ugotovili, da v letu dni ne bodo mogli sprogramirati ISLOG in da je dela več, kot so pričakovali, so novembra 2007 podpisali aneks k pogodbi, ki je projekt podražil za dodatnih 287.000 evrov. Temu so nato sledile še dodatne pogodbe in aneksi, ki so projekt s prvotnih 2,79 milijona evrov do konca leta 2008 podražili na 4,6 milijona evrov. Računsko sodišče je med revizijo našlo še za dodatnih 700.000 evrov stroškov, povezanih z ISLOG. Končni račun torej znaša 5,3 milijona evrov za sistem, ki še danes ni v uporabi.

Uslužbenci se otepajo sprememb

Kje vse se je zalomilo? Nekdanji vodja informatike na MORS Jurij Bertok pove, da je bil sam zadolžen za vzpostavitev virtualnih delovnih okolij za vzpostavitev sistema ISLOG. To je, kot zatrdi, tudi korektno opravil. Težave pa so se pojavile pri navajanju uslužbencev ministrstva na nov sistem. Uvajanje sistema, kot je ISLOG, je vedno organizacijski projekt, poudarja Bertok.

A uslužbenci v vojski in na ministrstvu so se sprememb otepali. »Uvajanje tehnologije SAP je uvajanje dobrih praks, ki so jih druge države že vzpostavile. To ni odkrivanje tople vode. A za prevzem dobrih praks je potrebna sprememba procesov in organizacije. In vodstvo MORS, predvsem pa vodstvo vojske na to nista bila pripravljena. Mislili so, da bodo kupili produkt in ta jim bo nato rešil vse težave. To pa SAP definitivno ni. Ker predvsem segmenti ministrstva na področju financ in logistike niso bili pripravljeni na spremembe, smo začeli SAP ‘štrikati’ na obstoječe delovne procese. To pa je v nasprotju z vso filozofijo SAP,« pojasnjuje Bertok.

Ilustracija: Ajda Erznožnik
Ilustracija: Ajda Erznožnik

Za dobro delovanje sistema SAP in posledično ISLOG bi morali v vojski in v  delu ministrstva na primer začeti uporabljati stroškovno namesto kontnega računovodstva. Stroškovno računovodstvo beleži vsak strošek ustanove. S kontnim računovodstvom pa posameznim oddelkom dodelijo sredstva, njihove porabe pa računovodstvo nato ne spremlja. S stroškovnim računovodstvom lahko odgovorni bistveno bolje spremljajo poslovanje ministrstva, zato tudi SAP podpira to obliko računovodstva. A uradniki na ministrstvu so se po besedah Bertoka te spremembe otepali. Tako kot prenekatere druge. Tudi računsko sodišče v reviziji zapiše, da MORS ob uvajanju ISLOG ni hotel spremeniti svojih delovnih procesov.

Menjavanje odgovornih in nesposobni kadri

Druga napaka je bila hitro menjavanje odgovornih oseb za projekt. Najprej, od leta 2004, je uvedbo ISLOG nadzoroval projektni svet, v katerem so poleg Jurija Bertoka sedeli še načelnik vojaške logistike, načelnik vojaške operative in generalni direktor direktorata za logistiko na MORS.

Leta 2006 je MORS po besedah Bertoka uvidel, da se uvedba ISLOG zapleta. Da tako imenovanega velikega poka ne bo. Zato je postavil nov projektni svet. Vodja sveta je postal generalni direktor direktorata za obrambne zadeve Igor Logar. V svetu so bili poleg Bertoka še namestnik načelnika generalštaba SV Alojz Šteiner, generalni direktor direktorata za logistiko (do avgusta 2006 Damijan Dolinar, nato pa Marjan Senica) in generalni sekretar MORS Albin Cocej.

Nato je leta 2007 ministrstvo zopet reorganiziralo projektni svet. Zdaj ga je imenovalo svet za spremljanje strateških investicij, vodil pa ga je državni sekretar, torej druga oseba ministrstva. Takrat je mesto državnega sekretarja zasedal Franci Žnidaršič. Tudi ostali člani sveta so bili višje rangirani: načelnik generalštaba SV Albin Gutman, vsi generalni direktorji direktoratov (poleg Logarja za obrambne zadeve in Dolinarja za logistiko še Tadej Burgar, generalni direktor za obrambno politiko) ter direktor uprave za zaščito in reševanje Bojan Žmavc. Vsi ti so bili torej odgovorni za projekt ISLOG.

Pogoste pa so bile tudi menjave uslužbencev, ki so dejansko opravljali naloge na projektu – predvsem v vojski, poudarja Bertok: »Tu so bili ljudje na projektu dva do tri mesece, nato pa so jih prerazporedili drugam. Na tak način se ne da delati. Morali bi postaviti profesionalno organizacijo projekta – takšno, v kateri bi ljudje delali izključno na projektu ISLOG. Tu pa so imeli uslužbenci poleg ISLOG še svoje redne naloge.«

Enako v svojem poročilu ugotavljajo revizorji računskega sodišča. A slednji opozarjajo še na nekompetentnost nekaterih kadrov. Kot so zapisali: »Ministrstvo za obrambo je tudi ugotovilo, da je v projektnih skupinah primanjkovalo strokovnih oseb, ki bi dobro poznale temeljne procese, ki naj bi jih podprl (ISLOG, op.p.), torej ministrstvo za obrambo ni ustrezno sestavilo projektnih skupin.«

Kdo je odgovoren za to? Jurij Bertok poudarja: projekte, kot je ISLOG, v gospodarstvu vodijo člani ali predsedniki uprave. Tako je bilo v Krki in v Gorenju. Zato bi moralo tudi v tem primeru vodstvo ministrstva zagotoviti vse potrebno za izvedbo projekta, vključno s kadri. Spomnimo: v času načrtovanja ISLOG je MORS vodil Anton Grizold, v času izvedbe pa zdajšnji minister za zunanje zadeve Karl Erjavec.

Vile za gnoj in vila Bled

Tretja težava so bili podatki. Sistem SAP, na katerem bazira ISLOG, za svoje delovanje potrebuje prečiščene podatke. Podatki vojske pa so bili vse prej kot to. »Primer: vila za gnoj in protokolarni objekt vila Bled sta imela isto identifikacijsko številko. Če ste v sistem vtipkali vila, vam je padlo to dvoje ven,« pojasni Bertok. S takšnimi podatki se seveda ne da načrtovati porabe in nakupov vojske.

»Če je projekt ISLOG naredil kaj dobrega, je bilo to čiščenje podatkov. A zaradi kompleksnosti je čiščenje namesto dveh mesecev trajalo nekaj let!« pove Bertok. Računsko sodišče je tu še bolj ostro: »Ministrstvo za obrambo je sklenilo pogodbo o nakupu celovite rešitve pod predpostavko, da so podatki ustrezno prečiščeni in pripravljeni za prenos v sistem SAP. Že pred sklenitvijo pogodbe so se pojavljala opozorila, da podatki niso ustrezno pripravljeni, enaka opozorila pa so se pojavljala med izvajanjem projekta. Ministrstvo za obrambo torej ni ustrezno hitro začelo z reševanjem težav.«

Neizkušeni IBM

Četrti problem pa je bil sam izvajalec, IBM. Slovenska podružnica podjetja po opažanju Bertoka  namreč ni imela dovolj izkušenj s programom SAP. Kot navaja računsko sodišče, je eno izmed na razpisu neizbranih podjetij, IDS Sheer, ministrstvo opozorilo, da nihče izmed drugih ponudnikov, vključno z IBM, nima izkušenj s sistemi SAP. A ministrstvo se je kljub temu odločilo za najcenejšega, torej IBM. Na vprašanje IBM, kako komentirajo ta dejstva, so nam iz slovenske podružnice podjetja v imenu direktorja Julija Božiča odgovorili le: »Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je cenjena IBM stranka; v IBM spoštujemo zaupnost naših strank in njihovih poslovnih dejavnosti.«

Zakaj so na ministrstvu in v vojski kljub vsem opozorilom, ugotovljenim slabim podatkom in drugim začetnim težavam, ki so nakazovale na preveliko ambicioznost projekta, nadaljevali s projektom ISLOG ter na koncu zanj zapravili več kot pet milijonov evrov? Bertok je vojsko po lastnih zatrdilih opozarjal na težave. A odgovorni za projekt v vojski so mu odvrnili: imamo politično voljo, podporo ministrstva, zato bomo to naredili.

Ilustracija: Ajda Erznožnik
Ilustracija: Ajda Erznožnik

Ministrstvo ne ve, kdo uporablja ISLOG

Po zapravljenih 5,2 milijona evrih se je smiselno vprašati, kaj se s projektom ISLOG dogaja zdaj. Na ministrstvu za obrambo nam na ta vprašanja niso znali odgovoriti. Na mačehovski odnos ministrstva do večmilijonskega projekta kaže tudi njihov odgovor na vprašanje revizorjev, kje v vojski sistem ISLOG trenutno uporabljajo. Na ministrstvu so računskemu sodišču najprej zatrdili, da ISLOG za potrebe vzdrževanja oklepnikov 8×8 uporablja 157. logistični polk vojske. Revizorji pa so nato s poizvedovanjem v vojski ugotovili, da ta enota sistema ISLOG ne uporablja. Naknadno so z ministrstva revizorjem pojasnili, da omenjeni polk sistema ISLOG res ni nikoli uporabljal. Program SAP namreč ni omogočil sinhronizacije podatkov za uporabo v sistemu ISLOG.

Po vedenju Jurija Bertoka, ki ostaja v stikih z zaposlenimi na obrambnem ministrstvu, so ISLOG zdaj pilotno uvedli v letalskem polku vojske za vzdrževanje zrakoplovov in materialno skladiščno poslovanje. Ta projekt bodo spremljali šest mesecev. Če bo uspešen, bodo ISLOG postopoma širili na druge enote. »Projekt ni čisto mrtev, so pa rezultati daleč od tega, kar bi morali biti,« pove Bertok.

Ker nam na MORS niso mogli urediti pogovora s primerno osebo, ni jasno, koliko stroškov bo še povezanih s (ponovnim) uvajanjem ISLOG v slovensko vojsko in ali bodo sistem sploh uvedli. Četudi ga bodo, pa je velik del vložka od skupno 5,2 milijona evrov najverjetneje izgubljen. Vsaka ustanova, ki uporablja program SAP, mora letno plačevati za posodabljanje licenc tega programa. V letih 2005 do 2008 je MORS samo za nakup in vzdrževanje licenc – ki jih nato praktično ni uporabljal – plačal 2,28 milijona evrov. Vprašanje je tudi, koliko dela (in s tem povezanih stroškov) za ISLOG je danes še uporabnega.

Erjavec pa že na novem ministrstvu

Ostane še vprašanje ugotavljanja odgovornosti za polom z ISLOG. Kot ugotavlja računsko sodišče, se MORS s tem ni ubadal. Enako pove Jurij Bertok. Po njegovih besedah je v času vodenja IT-službe ministrstva pristojne večkrat opozoril na težave. A ni bil slišan. Zakaj ni odstopil? »V državni upravi ni praksa, da se na tak način odreagira. Hotel sem pomagati po najboljših močeh,« trdi Bertok.

Najbolj odgovoren za zapravljene milijone pa je Karl Erjavec, ki je ministrstvo vodil v času sprejemanja ključnih odločitev in nastalih stroškov za ISLOG. Ta je v trenutni vladi Mira Cerarja minister za zunanje zadeve. Na zunanje ministrstvo smo se zato obrnili s prošnjo za pogovor ali komentar Erjavca na ugotovitve računskega sodišča v zadevi ISLOG. Odgovora nismo dobili.

Pojasnilo k članku “Informacijski sistem obrambnega ministrstva: od velikega poka v veliko polomijo

V članku z naslovom “Informacijski sistem obrambnega ministrstva: od velikega poka v veliko polomijo” avtorja Anžeta Voha Boštica, objavljenem 6.2. 2016 v Objektivu in na spletnem portalu Pod črto, je kot eden od odgovornih za projekt informacijskega sistema Ministrstva za obrambo ISLOG, omenjen tudi nekdanji generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Bojan Žmavc, ki je bil od leta 2007 po funkciji član Sveta za spremljanje strateških investicij na Ministrstvu za obrambo. Dolžni smo pojasniti, da niti strokovne službe s področja informatike in komunikacij na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, niti njen generalni direktor Bojan Žmavc, niso bili nikoli vključeni v projekt ISLOG, niti niso v zvezi s projektom neposredno sprejemali kakršne koli odločitve. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in njen tedanji generalni direktor Bojan Žmavc zato ne moreta biti odgovorna za ta projekt.”

Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Pojasnilo avtorja prispevka Anžeta Voha Boštica

Kot je razvidno iz članka smo MORS, katerega organ v sestavi je tudi uprava za zaščito in reševanje, prosili za razgovor s primerno osebo glede projekta ISLOG. Razgovora, na katerem bi lahko MORS pojasnil svoj pogled na zadevo, vkjučno s krivci, nismo dobili. Zato smo lahko na ta vidik sklepali le na podlagi informacij Jurij Bertoka. Ta nam je zatrdil, da je Bojan Žmavc bil v svetu za strateške investicije, ki je nadzoroval projekt ISLOG, in tega URSZR ne zanika.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Deli zgodbo 11 komentarjev



Več iz teme: Javno naročanje

Javna naročila so v Sloveniji poligon za korupcijo in klientelizem. Ugotavljamo, zakaj.

16 prispevkov

Sporni IT razpisi ministrstva: policija preiskuje že leto dni, protikorupcijska komisija molči

Nenavadne prakse naročanja IT storitev na ministrstvu za delo tudi po letu dni od njihovega razkritja ostajajo brez policijskega epiloga.

Tema: Javno naročanje
Članek,

Absurdna plačna lestvica pri zaposlovanju informatikov stane državo milijone evrov

Ministrstvo za javno upravo je sistemske administratorje za vzdrževanje državnega računalniškega oblaka za 9,3 milijona evrov najelo od zasebnega podjetja, …

Tema: Javno naročanje
Članek,

11 komentarjev

Bota112 6. 2. 2016, 11.27

Najlažje je za napake kriviti druge

Jurij Bertok v svojih odgovorih ne pove ključnega, to je koliko so stale vse nadgradnje in popravki sistema ISLOG in ali so bile dejansko toliko vredne. Za izvedbo in vrednotenje nadgradenj in popravkov je bila v celoti odgovorna njegova služba to je Urad za informatiko in komunikacije, saj sta dva ključna človek projekta ISLOG prihajala od tam (1). Ne le pri projektu ISLOG, tudi pri drugih projektih, recimo IRDG je bila vedno vprašljiva višina stroškov, kar se je nenazadnje izkazalo pri projektu IRDG, ko so le tega v celoti prenesli na drugo organizacijsko enoto in so se stroški po tem bistveno znižali, kar je razvidno iz računov zadnjih let. Ob tem je potrebno poudariti, da je pri obeh projektih za nadzor nad višino stroškov nadgradenj v začetku bdela ista oseba, katere neposredni vodja je bil Jurij Bertok.
Jurij Bertok tudi ne pove, kakšna je bila vloga Petra Stavanje, kasnejšega državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo. (2)

Višina škode, ki je nastala pri projektu ISLOG je neposredno povezana z višino stroškov nadgradenj, za katere ni težko ugotoviti, kolikšna je bila njihova dejanska vrednost in kolikšna je bila njihova dejanska uporabnost tudi ob kasnejših spremembah verzij osnovne programske opreme. Za to pa je objektivno odgovoren lahko samo Jurij Bertok kot takratni vodja Urada, kasneje Službe za informatiko!

(1) stran 30: http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/revija_sv/2008/sv08_15.pdf

(2) http://www.tonin.si/vlada-imenovala-petra-stavanjo-za-dr%C3%85%C2%BEavnega-sekretarja.html

FranciNaBalanci 7. 2. 2016, 10.35

Morda pa bi bilo vredno raziskati poznanstva med vodstvom slovenske podružnice IBM in našo javno upravo, saj je to podjetje davkoplačevalce oskubilo že za več kot 23 milijonov evrov (18 mio za DURSov IS ter 5,2 mio za MORS), dostavilo pa zelo malo delujočega.

Dejan Leskovšek 7. 2. 2016, 12.36

Šolski primer napak pri uvajanju novega poslovno-informacijskega sistema. Takšnih primerov je v svetu veliko in veliko jih je povezanih ravno z največjim in najkompleksnejšim sistemom SAP. Ključni razlog je v tem, da se za projekt in izbiro rešitev odločajo povsem nekompetentni ljudje pač po sistemu "Dajmo kupit en kg avta." ne da bi sploh vedeli, kaj šele povedali ali rabijo tovornjak, kombi, športni avto ali morda le kariolo. A ker ima sosed Ferrarija, naj bo še naš Ferrari. Ob tem pa še javni sektor opravičuje za take primere povsem neprimerna zakonodaja javnih razpisov in zahteve po najnižji ceni. Enak primer pred leti je bila izbira novega IS na eni najuglednejših instituciji pri nas polni množice tudi informacijski doktorjev znanosti IJS. Prva izbira je po enem letu pokazala totalni neuspeh, projekt so ustavili, izbrani ponudnik je praktično propadel, ker ni dobil plačila, IJS pa je le dojel lekcijo in v drugo le razmislil, kaj in kako je treba, da prideš do delujočega IS. Znanja imamo nekateri v Sloveniji dovolj, da tudi take projekte speljemo, sam že 16 let vodim take projekte tako doma, kot v tujini, tudi na drugih kontinentih. Kot lepo opisuje članek, problem je predvsem v naročnikih in njihovem nepoznavanju zadev, ki se jih lotevajo prvič. Za tuj oz. javni denar pa je to še toliko lažje. Potem so pa tu projekti tipa NLB, FURS, MORS in IJS...

BOTA112 7. 2. 2016, 14.21

Na Ministrstvu za obrambo je tudi nekaj uspešnih projektov, kot recimo uvedba eCall, SMS112, 3D-GIS, ... Praktično na področju delovanja številke za klic v sili 112 ni neuspešnega projekta, obratno so projekti, ki so dobili številne mednarodne nagrade! Torej se le da če se hoče, res pa je, da te projekte vodi druga organizacijska enota, neposredno podrejena Upravi TRS za zaščito in reševanje.
Osebno ne verjamem, da gre samo za neznanje, gre tudi za priložnost, zato še enkrat poudarjam, da je treba skrbno pregledati, koliko so stale vse te nadgradnje pri projektu ISLOG in koliko so bile dejansko vredne!

Boštjan Tavčar

BOTA112 7. 2. 2016, 14.22

Popravek: "Upravi URSZR"

SK 7. 2. 2016, 15.16

Zdaj vsi samo prelagajo odgovornost..saj je očitno to postala normalna praksa v Sloveniji. Če gledam s strani kot programer lahko rečem, da je za tako polomijo kriv prav tako naročnik kot izvajalec.

Vsak vodja skupine programerjev in pa tudi sam programer ve, da rabi za rešitev nekega problema točno definirane podatke, oziroma točno določen načrt po katerem se mora ravnati, da zadevo izpelje uspešno proti cilju. V kolikor cilj ni bil jasen, kar očitno ni bil, bi se mogli zadeve lotiti na modularni zasnovi, da bi se kasneje lahko lažje in hitrejše popravljalo, oziroma dograjevalo točno določen segment projekta.

Glede na to da je zadeva obsežna, očitno sploh niso imeli točnega pregleda nad celotnim delovanjem oziroma nad samo že narejeno strukturo in nad strukturo, ki je v izdelavi.

Pri takšni izdelavi je potrebna tudi sprotna komunikacija, katere očitno ni bilo zaradi nesposobnosti vodstva s strani IBM in s strani vodje projekta pri GŠ. Sploh pa nevem kako so mislili, da bo zadeva normalno funkcijonirala, če se je v fazi izdelave menjalo kader na par mesecev. Osebje, ki je začelo delo na projektu, bi ga moglo tudi končati, saj na tak način stečejo procesi dosti hitreje zaradi že “ulaufanega osebja”.

Zanimivo je tudi to “Kot rečeno, razpis ni natančno opredelil, kakšna dela MORS od izvajalca sploh zahteva. Ker so si morala podjetja zahteve tolmačiti po svoje…"

Ne razumem kako se lahko lotijo neke stvari, katera ni natančno opredeljena..že v samem štartu, se je denar metalo stran za izdelek, ki si ga je izvajalec očitno drugače predstavljal kot naročnik. Naloga vodje projekta je, da mora biti zadeva kristalno jasna, ta pa se mora nato v celoti prenesti od naročnika do izvajalca. V kolikor pride do nejasnosti, je to primarna zadeva, ki se mora rešiti pred začetkom izdelave.

Glede na vse je potem logično, da program ni ustrezno prečistil podatke, kaj šele da bi jih v pravilni obliki posredoval na SAP. Očitno vodja projekta pri IBM sploh ni imel točne slike, kako bo zadeva zgledala oziroma kakšna mora biti končna rešitev, zato pa se je delalo nekaj po filingu brez točne usmeritve proti cilju, ki ga zgleda sploh ni bilo oziroma je bil zaradi neprave komunikacije napačno zastavljen. Tudi dejstvo, da pri IBM niso imeli izkušnje s sistemom SAP vodi do tega, da zadeva ni sinhronizirala podatke, tako kot bi morala, oziroma sama komunikacija med progamoma sploh ni stekla..

Pri projektu se je točno vedelo, kdo je odgovoren na strani naročnika in kdo na strani izvajalca, tako da je za nastalo situacijo krivo samo nesposobno vodstvo, ki je ali res tako nesposobno, ali pa je bilo glede na dotok denarja in nikoli izpostavljenega problema o programu načrtno izpeljana spet samo ena od tihih skrivnosti, ki se jih je pomedlo pod tepih in po tihem vleklo denar.

Cezar 8. 2. 2016, 13.21

Izvajalcem, ki niso opravili svoje projektne naloge je trba vnovčiti bančno garancijo, odgovoren na MORSU in druge sodelojoče pa postaviti pred sodišče pa več ne bo neuspelih projektov v javni upravi za katere nihče ne sprejema odgovornosti.
To je sramotno, kot pišejo drugi komentatorji v SLO je znanaj in sposobnosti ter podjetji , ki bi ta projekt znala izvesti , vprašanje je ali je bila volja z druge strani za spremembe in kam so se prelivala vsa ta sredstva. Takoj ko je projetni svet ugotovil , da je projekt ne uspešen bi moralo ukrepati a ne trošiti javana sredstva še naprej.

Ker pa ni nobeden kaznovan za zapravljenih 5,2 miljona EUR lahko pričakujemo takih projektov še . Igrati se s javnim denarjem brez odgovornosti!!! to je očitno novi slovenski nacionalni šport, ker to ni edini projekt takih je še veliko, ki čakajo, da jih bo računsko sodišče razkrilo.

Računsko sodišče bo zapisnik spravilo v predal, nekaj slabih novic bo na TV postajah in dnevnih časopisov par dni potem pa bo počasi šlo v pozabo odgovorni na ministrstvu pa bodo dobili še kakšno nagrado, boljše delavno mesto slabi izvajalci pa še kakšen projekt.

KatjaB 9. 2. 2016, 20.59

Problem je v tem, da ni nobene odgovornosti. Takole bi morali narediti:
- osebe, ki so odgovorne na MORS morajo odstopiti od funkcije (po potrebni kazensko odgovarjati za oškodovanje državnega premoženja),
- podjetje, ki je izvajalo rešitev, se več ne more prijaviti na nove razpise,
- povrniti škodo (sodni postopek za vrnitev nastale škode).

vojak.svejk 10. 2. 2016, 14.28

Napovedujemo za naslednjo epizodo, izpod taktirke istega dirigenta: "DRO: od kvantnega preskoka v kobacanje po blatu na račun davkoplačevalcev" Isti deležniki, isti izvajalci, enak pristop, enaka nestrokovnost, brez konkretne vizije, samo da bo tokrat luknja velika 52 mio.

bota112 10. 2. 2016, 21.35

Točno na to že nekaj časa opozarjamo!

https://piratskastranka.si/konec-skrivanja-podatkov-o-bodocem-drzavnem-informacijskem-oblaku/

zgrožena davkoplačevalka 21. 2. 2016, 21.52

To se bere kot skrajno pomanjkanje kompetentnosti in odgovornosti.
Res je sramotno. Ali bo kdo odgovarjal?

Komentiraj objavo

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje obvezna polja.

Zadnje objavljeno