Zakaj bomo davkoplačevalci plačali za kar dve komunikacijski omrežji za državne organe

Policija in gasilci se leta niso mogli dogovoriti o gradnji skupnega omrežja za komuniciranje. Zato bomo zdaj davkoplačevalci po odločitvi vlade financirali gradnjo dveh različnih omrežij. Analiziramo, kako je prišlo do te odločitve in kakšne so njene posledice.

Branje tega prispevka vam bo vzelo približno 11 minut.

Članek je objavljen tudi v reviji Monitor.

Foto: Kevin Spencer/Flickr
Foto: Kevin Spencer/Flickr

Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, pravi star slovenski pregovor. A v primeru nesoglasja med policijo ter upravo za zaščito in reševanje (URSZR), ki med drugim skrbi za komunikacijski sistem gasilcev, bosta »dobiček« imela kar oba državna organa.

O enem od teh omrežij, policijski Tetri, je bilo na podcrto.si prelitega že precej črnila. Marca lani smo razkrili ugotovitve študenta Dejana Orniga o slabi varnosti Tetre. Slaba varnost je omogočila vdor v sistem decembra leta 2014, ko je neznani napadalec uspel poslušati pogovore policije, ki bi morali biti šifrirani. Čeprav je Ornig policijo že leta 2013 opozarjal na Tetrine pomanjkljivosti, policija do vdora v sistem ni ukrepala. Naši prvi članki o Tetri so odprli Pandorino skrinjico; novembra lani smo razkrili še močno sporen javni razpis za nakup Tetre in dolgoletno zavajanje policije z zmogljivostjo omrežja.

Manj pa je znanega o drugem komunikacijskem omrežju, ki ga želita postaviti URSRZ in zdravstvo, imenovanem DMR (angleška kratica za digitalni mobilni radio). Različne različice sistema DMR so nekajkrat cenejše od Tetre. A policiji po lastnih besedah sistem DMR ne ustreza, pokritost policijske Tetre pa je po trditvah URSZR za gasilce preslaba. Ker se policija in URSZR nista mogla dogovoriti o gradnji skupnega komunikacijskega omrežja, je vlada septembra lani odobrila gradnjo kar obeh: zastarele Tetre za policijo ter DMR za potrebe gasilcev in zdravstva.

Burna zgodovina digitalizacije

Izgradnja komunikacijskega omrežja buri duhove skoraj vse od odločitve Slovenije iz začetka prejšnjega desetletja o digitalizaciji omrežij državnih uporabnikov. Konec prejšnjega tisočletja so pričele evropske, pa tudi druge države v svetu, analogna komunikacijska omrežja državnih organov zamenjevati z digitalnimi. Digitalna omrežja, poenostavljeno povedano, govora ne prenašajo neposredno, ampak ga najprej pretvorijo v digitalno obliko (ničle in enice) in ga po omrežju prenašajo v tej obliki. Ena od najpomembnejših prednosti, ki jo omogoča digitalno omrežje, je enkripcija. Govor v digitalni obliki lahko s primerno opremo zašifriramo tako, da ga morebitni napadalci na sistem ne morejo dešifrirati in s tem prisluškovati pogovorom. Enkripcija je pomembna predvsem za organe državne varnosti, kot so policija, tajne službe in vojska.

Zgledom drugih držav je leta 2002 sledila Slovenija in takrat za potrebe policije iz evropskih sredstev za 2,2 milijona evrov kupila šest pilotnih baznih postaj digitalnega omrežja Tetra. Za Tetro se je takrat odločila tudi večina ostalih evropskih držav. Zgodbo o slovenskem nakupu smo na podcrto.si že podrobneje razdelali: policija je sistem kupila s spornim javnim naročilom, ki je zaradi močno omejujočih in neupravičenih tehničnih zahtev izločil takrat glavna ponudnika Tetre v svetu, Motorolo in Nokio, ter posel oddal relativno neznanemu italijanskemu podjetju OTE. Na podlagi tega razpisa je Slovenija od OTE prek različnih domačih posrednikov skupno kupila za več kot 25 milijonov evrov opreme. Pri tem poslu pa so dobro zaslužila podjetja, ki so domnevno blizu nekdanjemu premierju Janezu Janši.

V tem času pa so se pri omrežju Tetra že pričele kazati težave. Omenjena pilotna postavitev omrežja iz leta 2002 na območju Krškega je pokazala, da omrežje ni tako zmogljivo, kot so sprva predvidevali. Domet posamezne bazne postaje, ključnega gradnika omrežja, je bil namreč manjši, kot so sprva predvidevali. Zaradi manjšega dometa bi morala Slovenija kupiti več baznih postaj za pokritje celotnega ozemlja, kar seveda pomeni tudi višje stroške postavitve omrežja.

Leta 2004 je vlada sprejela prvo strategijo gradnje digitalnega omrežja za potrebe državnih organov. Strategija je predvidevala skupno uporabo digitalnega omrežja: v njem naj bi tako med drugim komunicirali pripadniki policije, gasilcev, reševalcev, in še nekateri drugi državni organi.

Tabela: Kdo vse bi glede na strategijo iz leta 2004 uporabljal Tetro

tetra uporabniki 2004
Vir: strategija izgradnje enotnega DRO državnih organov RS

A čeprav sta policija in URSZR ob sprejetju strategije leta 2004 že vedela, da obstajajo razlike med predvidenimi in dejanskimi zmogljivostmi Tetre, ta strategija še kar temelji na preveč optimističnem scenariju. Kot smo že razkrili pri podcrto.si, je policija vse do leta 2013 v strategijah in študijah zavajala z zmogljivostmi Tetre in prikazovala nižje potrebno število baznih postaj v omrežju od dejanskih. Strategija iz leta 2004 je predvidevala 128 baznih postaj za pokritje 95 odstotkov Slovenije, strategija iz leta 2007 pa med 120 in 128 baznih postaj. Tehnična študija omrežja je nato pokazala, da lahko s podobnim številom postaj pokrijejo le okoli 80 odstotkov Slovenije, za pokritje 95 odstotkov ozemlja pa bi zaradi tehničnih in fizikalnih zakonitosti omrežja po predvidevanjih nekaterih strokovnjakov potrebovali krepko prek 200 postaj.

Zaradi razhajanj med ocenami pokritosti ozemlja je nastal tudi spor med policijo in URSZR, ki med drugim skrbi za komunikacijski sistem gasilcev. Želja policije je bila, da bi Tetro uporabljali tako policisti in gasilci. S tem bi si obe službi lahko delili stroške izgradnje sistema. URSZR pa je vseskozi opozarjal, da predvidena pokritost ozemlja s Tetro ne zadošča njihovim potrebam. Danes sicer Tetra z okoli 80 baznimi postajami pokriva le okoli dve tretjini slovenskega ozemlja. Policija mora zato trenutno poleg Tetre v posameznih delih Slovenije uporabljati stare, analogne komunikacijske sisteme. Analogne sisteme, imenovane ZARE, pa še danes uporabljajo tudi gasilci.

Spor med policijo in URSZR je doživel vrhunec med leti 2011 in 2013 pri pripravi tehnične dokumentacije za dokončanje omrežja Tetra na slovenskem ozemlju. Študija je najprej uporabila potvorjene podatke o zmogljivosti omrežja in zato pokazala, da je s 136 baznimi postajami mogoče pokriti 95 odstotkov ozemlja Slovenije. Tej oceni se je URSZR uprl, nova študija z bolj točnimi podatki pa je pokazala, da bo Tetra s 136 postajami pokrila le okoli 80 odstotkov Slovenije.

Davkoplačevalci bomo plačali dve omrežji

A ta pokritost je za gasilce preslaba, saj potrebujejo dobro pokritost omrežja tudi na ruralnih območjih Slovenije – tam, kjer bo tudi v prihodnje Tetrin signal slabši oziroma ga sploh ne bo. Zato je vlada septembra lani sprejela kompromis. Policija bo dobila sredstva za izgradnjo omrežja Tetra z omenjenimi 136 baznimi postajami. Gasilci in enote nujne medicinske pomoči pa bodo dobili povsem novo omrežje DMR, ki bo pokrivalo skoraj celotno Slovenijo.

Posledice te odločitve bomo v prvi vrsti nosili davkoplačevalci. Omrežje Tetra je zaradi dotrajanosti treba v celoti prenoviti, dograditi in vzdrževati, kar bo državo v prihodnjih desetih letih po ocenah vlade stalo 31 milijonov evrov. Vendar tudi ta ocena temelji na zelo optimističnih predpostavkah: povpraševanje pri ponudnikih Tetre leta 2013 je pokazalo, da so omrežje v takem obsegu pripravljeni zgraditi in upravljati za 57 milijonov evrov za naslednjih deset let.

Poleg Tetre pa bomo davkoplačevalci financirali tudi nov sistem DMR. Izgradnja omrežja DMR za zdravstvo in gasilce bo po trenutnih predvidevanjih sicer precej cenejša od Tetre: stala bo le 1,5 milijona evrov, vzdrževanje in upravljanje z omrežjem pa dodatnih 300.000 evrov letno. Stroški celotnega sistema bodo v naslednjih 10 letih torej znašali okoli 4,5 milijona evrov.

Gradnja dveh omrežij se sicer na nek način zdi racionalna. Če bi želeli s Tetro pokriti (skoraj) celotno ozemlje Slovenije, bi po ocenah strokovnjakov potrebovali približno dvakrat več baznih postaj od trenutno predvidenih 136. Čez prst lahko torej izračunamo, da bi tako omrežje namesto med 31 in 57 milijoni evrov stalo dvakrat več – torej od 62 do 114 milijoni evrov. Kot rečeno, bo omrežje DMR celo Slovenijo pokrilo za le 4,5 milijona evrov.

A trenutni načrt gradnje dveh omrežij odpira več vprašanj. Prvo je primernost pokritosti terena s Tetro. Policija vseskozi poudarja, da trenutna le dvotretjinska pokritost ozemlja s Tetro predstavlja težave pri njenem delovanju in bistveno ogroža varnost na njenem ozemlju. A glede na načrte dograditve omrežja v naslednjih nekaj letih bo s predvidenimi 136 baznimi postajami pokrila le 80 odstotkov Slovenije. Policija sicer zdaj trdi, da je le 15-odstotna boljša pokritost ozemlja od trenutne dovolj. Nepokrita pa bodo ostala predvsem podeželska območja Slovenije.

Zemljevid načrtovane pokritosti s Tetro

tetra zemljevid
Zemljevid uradne ocene pokritosti Slovenije s 136 baznimi postajami. Rdeče lise pomenijo dobro pokritost, modre lise srednje dobro, bele lise pa nepokrito ozemlje. Zaradi optimističnih uradnih ocen bi lahko bila pokritost dejansko še nekoliko slabša. Vir: Načrt radijskega omrežja Tetra (projektna dokumentacija, naročena leta 2011)

Na vprašanje, zakaj ji to zadošča, od policije konkretnega odgovora nismo dobili. So nam pa sporočili, da bodo nepokrito ozemlje po potrebi pokrivali z mobilnimi baznimi postajami. Kaj to pomeni? V kolikor se bo policijska patrulja odpravila na območje s slabšim Tetra signalom, bo morala v prtljažniku s sabo peljati kovček z mobilno bazno postajo. To je logistično precej zahteven zalogaj in vprašanje je, ali ga je ob hitrem posredovanju policije sploh možno izvesti. V nasprotnem primeru pa se policisti na teh območjih pri svojem delu ne bodo mogli pogovarjati z drugimi. Obenem ima Slovenija le par mobilnih baznih postaj.

Ali ne bi bilo z vidika varnosti in učinkovitosti policije torej bolje dograditi omrežje Tetra tako, da bo pokrivalo celotno Slovenijo, pa četudi to stane nekaj 10 milijonov evrov več, kot pa graditi dve omrežji – poleg Tetre z nepopolno pokritostjo še DMR z boljšo pokritostjo? Boštjan Tavčar z URSZR poudarja, da bi gasilci lahko uporabljali tudi Tetro – a le pod pogojem, da bi omrežje zagotavljalo boljšo pokritost terena. A država do danes ni našla denarja za takšno pokritost. »V prvem javnem razpisu za nakup Tetre je bilo dogovorjeno, da omrežje prevzame [takratno] ministrstvo za informacijsko družbo in da se izgradnja financira na ravni države. A kasneje temu nikoli ni bilo tako. Vedno se je iskalo denar pri uporabnikih sistema z mesečno najemnino ali v okviru proračunskih sredstev posameznih ministrstev. Za našo upravo (URSZR, op. a.) to pomeni nekaj milijonov evrov na leto. A mi imamo za celotno informatiko na voljo le okoli milijon evrov na leto!« pojasnjuje Tavčar.

DMR s skupnim stroškom slabega pol milijona evrov na leto za prihodnjih 10 let si URSZR lahko privošči. Nizka cena DMR pa sama postavlja novo vprašanje: zakaj ne bi tega sistema namesto Tetre uporabljala policija?

Skrivnostni DMR

Vprašanje je zelo relevantno. Obe omrežji sta digitalni in omogočata šifrirano povezavo, kar je glavni pogoj policije za uporabo omrežja. Ena bazna postaja DMR pokrije do štirikrat več ozemlja kot baza postaje Tetre, zato za pokritost celotne Slovenije potrebujemo okoli 60 lokacij za bazne postaje (v primeru Tetre pa po nekaterih izračunih več kot 250). Signal, ki ga uporablja DMR, je od signala, ki ga uporablja Tetra, tudi bistveno bolj primeren za hribovito in gozdnato državo, kot je Slovenija.

Problem Tetre pa je tudi njena zastarelost. »Tetra je kopija ameriškega sistema mobilne telefonije, imenovanega DAMPS. Tega so v ZDA razvili pred 30 leti in popolnoma opustili pred 20 leti. DAMPS kot prvi poskus digitalnega radia ni deloval najboljše, Tetra pa je od sistema podedovala izredno drage in energijsko potratne bazne postaje. Sodobni digitalni radii so bistveno cenejši in učinkovitejši. DAMPS in Tetra sta danes predmet arheologije, nikakor pa ne elektrotehnike,« poudarja profesor Matjaž Vidmar z ljubljanske fakultete za elektrotehniko.

V primeru naravne nesreče bodo najprej prenehali delovati energetsko najbolj potratni sistemi, kot je bazna postaja Tetra, še opozarja Vidmar. »Torej, ogromna baterijska postaja Tetre zdrži osem ur, nato pa se zgodi Fukušima.« Tetra tudi ni združljiva z drugimi komunikacijskimi omrežji.

Zakaj so torej po Vidmarjevem mnenju policisti tako navezani na Tetro? »Vsi državni uradniki se najbolj bojijo sprememb. Zato bodo vedno kupili najbolj zastarelo opremo. Sistem Tetra je preprosto povedano dovolj zastarel, da je državnim uradnikom sploh všeč,« je oster Vidmar.

Novejši sistemi DMR so po drugi strani združljivi s starejšimi analognimi komunikacijskimi sistemi, zato se lahko DMR uporablja tudi s starejšim sistemom, poudarja Vidmar. DMR je glede na ceno in kakovost zato boljša izbira od Tetre.

A policija se omrežja DMR otepa. Kot so nam pojasnili, DMR po njihovem mnenju ne zagotavlja dovolj dobrega šifriranja pogovorov. Način šifriranja povezave v DMR in Tetri je sicer res različen, a po mnenju več strokovnjakov oba sistema omogočata dovolj dobro šifriranje povezave.

Razlike v šifriranju Tetre in DMR

Tetra za šifriranje uporablja dinamični ključ, DMR pa statičnega. Dinamični ključ pomeni, da se šifrirni ključ na določeno časovno obdobje zamenja. Napadalci imajo zato manj časa za razbitje tega ključa. Statični ključ pa ostaja vedno enak, zato je bolj ranljiv. Vendar pa DMR uporablja močne, 256-bitne statične ključe, ki jih ni moč razbiti, Tetra pa šibkejše, 80-bitne dinamične ključe, ki bi lahko bili ranljivi za napade tajnih služb držav z visokim proračunom za superračunalnike. Obenem slovenska policija po opažanju Dejana Orniga v času njegove analize Tetre v letih 2013 in 2014 dinamičnega ključa ni zamenjala niti enkrat. Ključ je tako po opažanju Orniga ostal enak več kot leto dni.

Več teže pa ima druga kritika policije, ki se nanaša na samo zasnovo omrežja. Omrežje DMR, ki ga bodo uporabljali gasilci in zdravstvo, je za razliko od enotnega omrežja Tetre razdeljeno v devet regij. Gasilci in reševalci se bodo tako lahko v novem omrežju pogovarjali le znotraj posamezne regije v Sloveniji. A ker ti vedno delujejo na lokalnem področju, to zanje ne predstavlja problema. Policija pa svoje aktivnosti, na primer hišne preiskave na več lokacijah, pogosto koordinira prek vse države. Regijski sistem tako zanje predstavlja problem. Vlada se je za regijsko postavitev DMR sicer odločila, ker je ta cenejša od enotne postavitve sistema po celotnem ozemlju Slovenije. A tudi slednje je možno.

DMR radijska postaja ponudnika Motorola. Foto: Smartptt.com
DMR radijska postaja ponudnika Motorola. Foto: Smartptt.com

Policija še poudarja, da sistema DMR ne uporablja skoraj noben varnostni organ v svetu. A nekateri varnostni organi v državah EU ga po naših podatkih uporabljajo. Na primer ciprska policija in policiji na dveh območjih na Poljskem: v mestu Bydgoszcz s 370.000 prebivalci na severozahodu države in v regiji Šlezija.

Vzroka za izogibanje sistemu DMR pa ne gre iskati v slabših zmogljivostih sistema, ampak v umetnih omejitvah ponudnikov DMR. Kot nam je poudarilo več strokovnjakov, s katerimi smo se pogovarjali, ponudniki namenoma umetno omejujejo število baznih postaj, ki jih je mogoče povezati v omrežje DMR. V Motorolin sistem DMR je na primer možno povezati največ 250 lokacij baznih postaj – dovolj za mali Ciper (ali Slovenjo) in premalo za pokritje držav, kot sta Francija in Nemčija, z enotnim omrežjem. Večjih omrežij DMR veliki ponudniki ne nudijo zaradi ekonomske kalkulacije: države, ki potrebujejo velika omrežja, in imajo globok žep, so zaradi umetnih omejitev v DMR od ponudnikov primorane kupovati dražjo in starejšo Tetro. S tem pa Motorola in ostali ponudniki tudi več zaslužijo. Manjši uporabniki, kot so letališča ali regije v državah, pa lahko kupijo bistveno cenejši (in boljši) DMR.

Kot rečeno, ta argument za Slovenijo ne velja, saj je dovolj majhna za uporabo DMR. Po neuradnih informacijah, ki smo jih dobili, naj bi sistem DMR za celotno Slovenijo, ki bi zadoščal pogojem policije, po izračunih iz leta 2012 stal med 4,2 in 5,7 milijona evrov, strošek vzdrževanja sistema pa okoli milijon evrov letno. Torej bi sistem DMR policijo v desetih letih stal okoli 15 milijonov evrov. To je dvakrat ceneje od najbolj optimistične ocene stroškov Tetre za to obdobje.

Ti izračuni, ki jih ne moremo neodvisno preveriti, in mnenja strokovnjakov o DMR, s katerimi smo se pogovarjali, so sicer lahko napačna. A po trditvah Igorja Bogataja, vodje oddelka za radijske zveze pri policijskem uradu za informatiko in telekomunikacije, policija primerjave stroškov postavitve omrežja Tetra in DMR ni nikoli naredila. Glede na to, da bi lahko po nekaterih podatkih z uporabo DMR namesto Tetre pri policiji lahko privarčevali najmanj 15 milijonov, bi bilo takšno analizo verjetno smiselno opraviti. A policija do danes trmasto vztraja pri svojem: zanje je primerna le zastarela Tetra.

V čakanju na LTE

Ni naključje, da bosta policija in URSZR omrežji Tetro oziroma DMR gradili za obdobje naslednjih desetih let. Vsi namreč predvidevajo, da bo okoli leta 2025 na voljo precej zmogljivejše LTE (Long-term evolution) omrežje, ki tako kot internet temelji na IP tehnologiji prenosa podatkov. Ta tehnologija po pojasnilih Boštjana Tavčarja omogoča bistveno hitrejši prenos podatkov kot radijska tehnologija. LTE tako omogoča prenos žive slike, na primer termovizijsko snemanje požarov ali pa prenos podatkov o vitalnih funkcijah ponesrečenca do zdravnika v bolnišnici. »Podatek o lastnostih posameznega požara je za nas zelo pomemben. Z omejenim številom ljudi, ki jih imaš na terenu, je zelo dobro vedeti, kje točno gori. Dim je namreč precej obsežnejši od žarišča požara. Pri reševanju v gorah pa zdravnika ne bo treba pošiljati s helikopterjem do ponesrečenca. Namesto tega bo lahko tehnik priključil naprave na poškodovanca, zdravnik pa bo iz bolnišnice že usmerjal reševanje in naročal tehniku, kako naj poškodovanca oskrbi.«

Omrežje LTE za potrebe gasilcev, reševalcev in organov državne varnosti bo v Sloveniji in drugod po Evropi postavljeno v roku petih let. Za uporabo LTE za govorno komunikacijo pa bo po ocenah strokovnjakov minilo še nadaljnjih pet let. Prednost IP tehnologije, ki omogoča hitrejše prenose podatkov od radijskih povezav, se namreč v primeru prenosa govora izkaže za slabost. Primerni sistemi za prenos govora prek LTE, ki bodo dovolj zanesljivi za uporabo za organe zaščite, reševanja in državne varnosti, bodo zato terjali dolgotrajnejši razvoj – predvidoma do leta 2025.

Nastanek tega članka ste omogočili bralci z donacijami. Podpri Pod črto

Več o: #tetra

Deli zgodbo 12 komentarjev



Več iz teme: Komunikacijska varnost

Kako varno je naše komuniciranje z drugimi prek spleta, telefona in ostalih komunikacijskih kanalov? Preverjamo varnost različnih oblik komunikacije.

36 prispevkov

Kdo je odgovoren za slabo informacijsko varnost na UKC Ljubljana

UKC Ljubljana je slabo zavaroval podatke o zdravstvenem stanju posameznikov. Pooblaščenec za informacijsko varnost v UKC Ljubljana je nekdanji direktor …

Tema: Komunikacijska varnost
Članek,

Zakaj FURS strankam priporoča uporabo varnostno ranljivih brskalnikov

Finančna uprava je v začetku marca razburila z nasvetom, naj uporabniki Mac in Linux operacijskih sistemov prenehajo posodabljati brskalnik Firefox.

Tema: Komunikacijska varnost
Članek,

12 komentarjev

Matjaž Drolc 24. 2. 2016, 22.41

Amerika medtem počasi spoznava prednosti agilnih metod razvoja informacijskih sistemov na malih, a ne nepomembnih sistemih. Predlagam ogled tegale predavanja: https://www.youtube.com/watch?v=A1A14TDKFf8

MaJa 28. 2. 2016, 10.42

Z radijskimi sistemi se ukvarjam že skoraj 30 let. Sicer prihajam iz zasebnega sektorja, ampak zelo dobro poznam razmere tudi v javnem sektorju. Članek je sicer dobro napisan, a ne zadene bistva. Bistvo pa je korupcija, ki na tem področju smrdi do neba. Res je Policija izvedla zelo neroden razpis za Tetro leta 2002, vendar si nihče od njih ni želel dobiti proizvajalca OTE. Vse skupaj je bilo bolj posledica neznanja in neizkušenosti pripravljalcev razpisa. Povsem druga zgodba pa je na URSZR. Glavni razlog za nasprotovanje URSZR ( beri Boštjana Tavčarja) projektu TETRA je bilo dejstvo, da njegov dvorni dobavitelj radijskih sistemov podjetje IT100 iz Brezovice pač ni ponujalo te tehnologije. Poslovni odnos IT100 in URSZR pa traja brez prekinitve že preko 20 let. Tako skorumpiranega človeka, kot je Boštjan Tavčar, je na tem področju zelo težko najti. Vsi, ki se ukvarjamo z radijskimi sistemi, to vemo, zgodi pa se nič. Pred leti je KPK dobila prijavo proti temu človeku, a ga je takrat zaščitil pokojni Miran Bogataj in vse se je pometlo pod preprogo. Skriva se za piratsko stranko, očitno pa ima neko podporo. Lovke te mafije segajo tudi na področje nujne medicinske pomoči. Zmotila me je tudi izjava profesorja Vidmarja glede Tetre, ki ni vredna strokovnega komentarja. Očitno tudi njega sponzorira IT100. DMR tehnologija pač ni namenjena resnim, robustnim digitalnim državnim radijskim sistemom. Tudi nobene pametne reference v EU in svetu ta tehnologija nima. Celo malo večja mesta v EU in svetu uporabljajo Tetro kot sistem za potrebe varnosti. Res pa je sedaj prišla tehnologija LTE, ki najbrž pomeni konec za Tetro. V Sloveniji bi seveda morali za državne potrebe postaviti le eno, skupno omrežje, bazirano na LTE tehnologiji, ki pa ni tako oddaljena, kot navaja članek, ampak je že realnost ( projekti v Švedski, Finski, Poljski, Nemčiji so dokaz za to). Enostavno bi morali skorumpirancem onemogočiti odločanje, postaviti neodvisno, pošteno skupino, ki bi ta LTE projekt izpeljala. In to takoj.

Anže Voh Boštic 28. 2. 2016, 15.38

Pozdravljeni,

ne da bi želel kogar koli braniti, a hiter pregled javnih naročil URSZR kaže, da slednji opremo za DMR nabavlja tudi od podjetja Kompas Telekomunikacije, ki je po mojem vedenju konkurent podjetju IT 100. V kolikor pa imate kakršne koli dokaze ali indice, da gre za korupcijo (recimo pogoje v razpisih ki omejujejo konkurenco) pri nabavi DMR, pa se seveda priporočam in mi jih lahko pošljete na anze@podcrto.si.

bwana 28. 2. 2016, 15.49

Zanimivo. Tavčar trdi, da ima MORS proračun za IT en miljon EUR na leto. Malo sem pobrskal po Supervizorju. Podatke sem našel od leta 2003 naprej. Podjetju IT 100 daje MORS v povprečju po 800.000 EUR na leto. To pomeni, da MORS namenja 80% svojega proračuna za eno samo podjetje. Kje je tu KPK, računsko sodišče, tožilstvo? Bo kdo kaj pogledal? Do kdaj bo to stanje trajalo?

Boštajn Tavčar 4. 3. 2016, 18.06

V članku je govora o proračunskih sredstvih za vzdrževanje informacijskih in komunikacijskih sistemov ki na letni ravni znašajo okoli 1 milijon EUR od tega odpade na vzdrževanje sistema zvez ZARE 230.000 EUR na leto. Za primerjavo, policija bo za vzdrževanje sistema TETRA letno plačala 1.127.280 EUR na leto!

http://www.enarocanje.si/?podrocje=pregledobjave&IzpObrazec=417713

Inštitucije, ki jih navajate, KPK, računsko sodišče, tožilstvo, kot tudi notranja revizija in policija so preverjali dokumentacijo javnih naročil v zvezi s podjetji, ki jih omenjate in niso ugotovile nobenih kršitev predpisov ali oškodovanja. Vse dokumente v zvezi s tem sem vam vedno pripravljen pokazati!

Boštjan Tavčar

MaJa 28. 2. 2016, 16.12

Če res želite preiskovati to področje, potem zahtevajte od MORS podatke o pogodbah med IT 100 in URSZR za zadnjih 25 let. in o javnioh naročilih, ki so bila podlaga za te pogodbe. S tem boste dobili popolno sliko o tem incestnem odnosu. Tehnologija se je med tem menjala, le akterji so bili stalno isti. Koliko milijonov evrov je podjetje IT 1000 dobilo od države v zadnjih 20 letih? Je to naklučje? To je pač področje, ki ni bilo izpostavljeno javnosti. Odločitve so se skrivale za "varnostni interes", za fresko zaščite in reševanja, kar je še bolj sprevrženo. Pa tudi o projektu "Video Kras" jih povprašajte, tudi tam smrdi. Najlažje se je skriti za Piratsko stranko in odvračati pozornost od "pravih poslov". Svojo mesečno plačo stavim, da bo posel izgradnje DMR tako ali drugače dobilo podjetje IT 100. Kompas Telekomunikacije bo dobil le drobtinice, da se ohrani videz nepristrankosti. Te zadeve so zrele za kazenski pregon. Pozanimajte se o tem tudi na Policiji, Carini, pravosodju, vsi tam zelo dobro poznajo to sceno. Ampak zgodi pa se nič.

Anže Voh Boštic 28. 2. 2016, 19.19

Sodeč po Supervizorju Kompas telekomunikacije ne dobivajo le drobtinic: od leta 2003 do danes je Kompas s poslovanjem z MORS (MORS naroča zadeve za URSZR) zaslužil 4,3 milijona evrov (http://supervizor.kpk-rs.si/organ/19119/podj/39624790/). IT 100 pa 7.5 milijona evrov (http://supervizor.kpk-rs.si/organ/19119/podj/97783480/). Čeprav je, kot kaže, IT 100 dobil več, na podlagi teh podatkov težko sklepam, da se ga favorizira. Kar zadeva pa pogodbe med IT 100 in MORS - te seveda lahko dobim, a ne vem, kaj naj v njih iščem, kar bi recimo nakazovalo na omejevanje ponudnikov. Če ste strokovnjak se lahko javite na moj email oziroma se dobiva, pa mi razložite. Brez virov pa ne morem ničesar narediti. Kar pa zadeva policijo pa so mi tam večkrat govorili neresnico glede Tetre oziroma so me zavajali, kar je opisano tudi v nekaterih mojih člankih, tako da od njih ne pričakujem točnih informacij glede te tematike.

John 29. 2. 2016, 06.38

Producent filma ''Spotlight'', ki je posnet po RAZISKOVALNIH ZGODBAH novinarjev Boston Globe-a (2001) o zlorabah otrok s strani duhovnikov in celo, da je Vatikan vedel in podpiral dejanja - je na nocojšnji podelitvi oskarjev povedal, da upajo, da bo film ponesel glas vse do Vatikana in bo vzpostavil preiskovalno novinarstvo.

Tudi vi počnete dobro delo in tako še naprej. Zdaj je s pomočjo filma preiskovalno novinarstvo še malo bolj prepoznavno. :)

Anže Voh Boštic 29. 2. 2016, 07.05

Hvala za pohvale. Definitivno priporočam ogled filma, je zelo realen prikaz kako preiskovalno novinarstvo zgleda v praksi.

Boštjan Tavčar 4. 3. 2016, 10.31

Maji in njej podobnim, ki se skrivajo za anonimnimi imeni predlagam, da si preberejo Poročilo policije, ki je vodila pred-kazenski postopek št. 2311-453/2013/21 z dne 18. 11. 2014 in Sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. KT/10360/2015/BE-ep z dne 28. 5. 2015. V omenjenih dokumentih so zgoraj navedene obtožbe v celoti argumentirano in kvalificirano zavržene, celo več pristojni organi so ugotovili, d so bila javna naročila vodena vzorno in da ni bilo ugotovljenega nobenega oškodovanja!

V kolikor dokumentov ne boste mogli dobiti kot informacije javnega značaja, sem vam jih vedno pripravljen pokazati.

S tem zaključujem polemiko

Boštjan Tavčar

Albert 5. 3. 2016, 15.02

"MaJa" že ve, saj prihaja iz Ministrstva za javno upravo!

Boštjan Tavčar 16. 4. 2016, 14.34

Sklepa strateškega sveta št. 67 in 68 Sveta za razvoj informatike v državni upravi dajeta odgovor na zgornje komentarje. Albert je očitno že vedel ;) Zanimivo!

http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/JAVNA_UPRAVA/DIES/SKLEPI_8._seje_SS.pdf

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

Zadnje objavljeno